OBVEŠČAMO VAS, DA BO ZARADI LETNEGA DOPUSTA TAJNIŠTVO ODDELKA ZA SLOVENISTIKO ZAPRTO OD 26. 7. DO 19. 8. 2016. HVALA ZA RAZUMEVANJE.

Vodnice in vodniki!

Slovenski planinski muzej Mojstrana vabi k sodelovanju vse, ki jih veseli delo v muzeju, predvsem vodenje obiskovalcev.
Zato prirejamo izobraževalni seminar, kjer vam bomo predstavili potrebna teoretična in praktična znanja. Od udeležencev seminarja pričakujemo zanimanje za planinsko zgodovino, varovanje kulturne dediščine, aktualne dogodke s področja planinstva in alpinizma ter veselje do dela z ljudmi različnih starostnih skupin. Zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika.

Večdnevni seminar, ki bo sestavljen iz teoretičnega in praktičnega dela bo potekal 23., 24. in 30. 9. 2016.

Kotizacija: 50 eur / udeleženca, ki jo lahko poravnate s plačilom na TRR: SI56 0124 1603 0375 939, NAMEN PLAČILA: IZPIT ZA MUZEJSKEGA VODNIKA
(vključuje izobraževanje s potrdilom o opravljenem izpitu in izkaznico, možnost izposoje študijskega gradiva ter prigrizke)

Informacije in prijave zbiramo do 9. 9. 2016 po elektronski pošti na naslov: neli.stular@planinskimuzej.si. Podrobnejši razpis si lahko ogledate na spletni strani www.planinskimuzej.si ali pokličete 08 380 67 30.

Natalija Štular, kustosinja pedagoginja,
vodja seminarja

Zdaj ko imamo nekaj časa mir pred izpiti, lahko pozovem korektorje pri
projektu Wikivir k poletnemu popravljanju. (Mimogrede: skenirane so bile tudi manjkajoče številke Slovenskih večernic.) Korekture sproti vpisujte v evidenco. Takoj ko počrpamo letošnji proračun, poprosimo Domna za preverbo korektur in Petro za izplačilo. Predvidoma septembra. -- miran

Govorilne ure bodo v juliju še v četrtek, 21. 7., in sicer od 8.00 do 8.45. V nadaljevanju pa bom do začetka seprembra dosegljiv po e-pošti.

Pa prijetne počitnice.

Od: Alenka Šivic-Dular <alenka.sivic@guest.arnes.si>
Datum: 14. julij 2016 23:34
Zadeva: Na rob prispevku Ponosni, da tujim turistom prodajamo svoje naravne lepote v  angleškem jeziku

Dragi Miran, […] pošiljam ti besedilo svojega zapisa Na rob prispevku Ponosni, da tujim turistom prodajamo svoje naravne lepote v angleškem jeziku. Delo, Sobotna priloga 2 . julija 2016, str. 10–11, izpod peresa prof. dr. Tamare Lah Turnšek, direktorice Nacionalnega inštituta za biologijo, za katerega postaja jasno, da ga ta trenutek najbrž ne bodo objavili v Delu. Poslala sem ga v torek dopoldne za rubriko Prejeli smo, a so mi v sredo “lumpasto” odgovorili, da ga bodo sploh objavili v PP (in ga moram skrajšati za dve tretjini (tj. 66 %), na kar iz higienskih razlogov nisem mogla pristati, prav tako nisem dovolila uredniškega krajšanja. […] Prosim te za “postavljanje” […] in da dodaš to uvodno naprosilo, da bo še bolj razvidno, za kaj gre.

Lep pozdrav,
Alenka

Turnšek_Lah_Delo2016

Slovenistika

Pravorečna in pravopisna norma slovenskega knjižnega jezika

USTNO: 15. 7. 2016, 9.00 v kabinetu 536 c

Fonetika in fonologija slovenskega knjižnega jezika

Pisni del izpita so naredili naslednji študentje, ki lahko pristopijo k ustnemu delu izpita po naslednjem vrstnem redu:

Šink, Barbara

USTNO: 15. 7. 2016, 10.30 v kabinetu 536 c

______________________________________________________________

Slavistika

Osnove slovenskega jezika pri študiju zahodnoslovanskih jezikov

Filipič, Maja

Blažič, Taja

Virant, Anamari

Mandelj, Urška

USTNO: 15. 7. 2016, 10.30 v kabinetu 536 c

Ogled pisnih izpitov bo v petek, 15. 7. 2016, ob 13.00 v kabinetu 536 c.

Univerza v Ljubljani
Filozofska fakulteta

izr. prof. dr. Hotimir Tivadar
izredni profesor / Associate Professor

Oddelek za slovenistiko / Department of Slovene Studies

Filozofska fakulteta / Faculty of Arts

Aškerčeva cesta 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija / Slovenia
T.: 01/241 1312
Hotimir.Tivadar@ff.uni-lj.si, www.ff.uni-lj.si

Univerza v Ljubljani

Ta teden bodo govorilne ure zaradi izpitov namesto v četrtek v petek, 15. 7. 2016, ob 12.30. Naslednje govorilne ure bodo potem 18. 8. 2016.
S spoštovanjem,
izr. prof. dr. Hotimir Tivadar

Ljubljana, 12. 07. 2016
Številka dokumenta: 101-1/2016-84

Filozofska fakulteta razpisuje prosta mesta za študentsko delo v referatih, Službi za ekonomsko pravne in tržne zadeve in ZIFF-u.

V poletnih mesecih je na Filozofski fakulteti zaradi vpisa in drugih sprotnih del veliko dela, zato je potrebna pomoč študentov. Ta delovna mesta so namenjena študentom, ki so že vpisani ali pa se z naslednjim študijskim letom vpišejo na Filozofsko fakulteto, se pravi, da imajo status dijaka ali študenta. Vsi kandidati morajo biti polnoletni.

Poleg zgoraj omenjenega je zaradi prilagajanja urniku dela nujen pogoj, da ima kandidat ob začetku dela opravljene vse pogoje za vpis v višji letnik oz. za dijake, da so sprejeti na Filozofsko fakulteto. Prednost imajo študenti z višjim povprečjem.

Študentsko delo vsebuje naslednje naloge:
Referati (za prvo stopnjo v obdobju 25. 7. 2016 – 7. 8. 2016 in 1. 9. 2016 – 28. 10. 2016; za 2. in 3. stopnjo 16. 8. 2016 – 30. 9. 2016, po potrebi do 14. 10. 2016)
 administrativna pomoč pri vpisu,
 arhiviranje dokumentov,
 obveščanje sprejetih kandidatov,
 administrativna pomoč pri študentskih prošnjah,
 administrativna pomoč pri zaključevanju študija na starih programih,
 urejanje arhiva,
 pomoč pri pripravi zagovorov (doktorski),
 Služba za ekonomsko pravne in tržne zadeve (v obdobju 5. 9. 2016 – 21. 10. 2016),
 izdaja položnic,
 kuvertiranje in odpošiljanje položnic,
 vnos prijavnic v bazo podatkov in potrditev prejema,
 druga administrativna dela.

ZIFF (v obdobju 22. 8. 2016 – 16. 9. 2016)
 urejanje dokumentacije,
 druga administrativna dela.

Prijava mora vsebovati kratko motivacijsko pismo in potrdilo o opravljenih izpitih.

Prijave pošljite v elektronski obliki na ff.studentskisvet@ff.uni-lj.si do 18. 7. 2016.

*V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

Red. prof. dr. Branka Kalenić Ramšak,
dekanja Filozofske fakultete

Namesto v ponedeljek 11. julija bom imel govorilno uro v torek opoldne, naprej v poletju pa po predhodnem dogovoru po e-pošti.  — miran hladnik

so se za to študijsko leto nehale. Naslednje redne govorilne ure bodo v sredo, 31. 8. Za nujne stvari se oglasite po e-pošti.

Lepo vas pozdravljam, Marko Stabej

V ponedeljek, 11. 7., bodo govorilne ure od 12. do 14. ure (namesto od
13.30 do 15.30). Hkrati vas obveščam, da bodo to zadnje redne govorilne
ure pred 22. avgustom. Dosegljiva pa bom po elektronski pošti.

Ponedeljek, 11. 7. 2016
Ob 10.00
Barbara Batagelj
Lea Bracovič
Monika Furlan
Gea Gregorič
Tjaša Grom
Tea Grutschreiber
Katja Kumše

Ob 11.00
Anja Pirnat
Špela Sladič
Veronika Zajec

Govorilne ure bodo ta četrtek, 7. 7. 2016, že ob 9.00 v kabinetu 536 c.

Izr. prof. dr. Hotimir Tivadar
Oddelek za slovenistiko FF UL
Aškerčeva 2, Ljubljana, kabinet 536 c
Tel.: +386 1 241 13 12
Faks: +386 1 425 93 37

Jutri, 6. 7. 2016, ob 10h bo imela dr. Nataša Jakop predavanje z naslovom Dinamika jezikovne norme v slovenščini in smernice za reševanje jezikovnih vprašanj. Predavanje bo na FF v pred. 426.

Obveščamo vas, da bodo govorilne ure pri red. prof. dr. Simoni Kranjc jutri, zaradi izpitov potekale od 11.30 do 13.00.

– Mladinska književnost, ob 9. uri v kabinetu 209;
– Dramsko besedilo ob 10.30 v kabinetu 209.

V sredo, 6. 7. 2016, ob 11h bo v pred. 426 predstavitev treh nebolonjskih diplomskih nalog:
Eva Jelenc, Analiza frazeoloških prenovitev v poeziji Milana Jesiha,
Neja Pevec, Frazeologija v poljudnoznanstvenih revijah Gea, Joker, Moj mikro in Proteus,
Polona Verovšek, Frazemi s sestavinami srce/cœur, duša/âme, glava/tête, noga/jambe (pied) in roka/main (bras) v slovenskem in francoskem jeziku.
Vabljeni.

Prispevki diskutantov so nanizani od svežih k starejšim. — mh

===

Od: Marko Snoj <marko.snoj@zrc-sazu.si>
Datum: 19. julij 2016 20:25
Zadeva: Predlog za prenovo 8. člena — drugič

Dragi kolegice in kolegi, pripenjam različico z upoštevanimi pripombami Janeza Dularja.  Za morebitne izboljšave imamo še nekaj dni časa.

Lep pozdrav,
Marko Snoj

(1) Učni jezik je slovenski.

(2) Visokošolski zavodi lahko v tujem jeziku izvajajo:
– študijske programe tujih jezikov na vseh treh stopnjah;
– skupne študijske programe, ki se izvajajo s tujimi visokošolskimi ustanovami;
– študijske programe, ki jih visokošolski zavodi izvajajo v tujini;
– dele študijskih programov, ki jih izvajajo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine;
–  študijske programe ali dele študijskih programov, če se vzporedno izvajajo tudi v slovenskem jeziku, vendar se izvajanje v tujih jezikih ne financira iz javnih sredstev.

(3) Študenti, državljani Republike Slovenije, se lahko na prvi in drugi stopnji na visokošolskem zavodu izobražujejo skladno s prvo in peto alinejo drugega odstavka. Skladno s četrto alinejo drugega odstavka se lahko izobražujejo, če na prvi stopnji obseg vsebin v tujem jeziku ne presega deset odstotkov vseh kreditnih točk študijskega programa in na drugi do dvajset odstotkov kreditnih točk študijskega programa.

(4) Na tretji stopnji univerza avtonomno določa jezikovno politiko, pri čemer se upošteva naslednje:
– slovenski visokošolski učitelji slovenskim študentom, razen pri doktorskem študiju tujih jezikov, ne predavajo v tujem jeziku;
– tuji študenti se učijo slovenskega jezika;
– študentom je zagotovljena pravica, da vse obveznosti pri slovenskih visokošolskih učiteljih lahko opravijo v slovenskem jeziku.
(5) Študijske programe v tujem jeziku lahko izvajajo samo visokošolski učitelji s certifikatom o znanju tega jezika na ravni C2.
(6) Visokošolskim učiteljem, sodelavcem in študentom, ki so tujci ali Slovenci brez slovenskega državljanstva, se omogoči učenje slovenskega jezika.
(7) Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika tako, da za vsako napredovanje visokošolskih učiteljev v višji habilitacijski naziv predpišejo vsaj dva znanstvena in vsaj dva strokovna članka v slovenskem jeziku.
(8) Podrobnejši način skrbi za razvoj in učenje slovenskega jezika določi minister, pristojen za visoko šolstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kulturo, najkasneje v treh letih od sprejema tega zakona.

======

Od: Marko Snoj <marko.snoj@zrc-sazu.si>
Datum: 18. julij 2016 14:25
Zadeva: Predlog za prenovo 8. člena

Dragi kolegice in kolegi,

kolega Zoran Božič, Marko Jesenšek in jaz smo v zadnjem tednu sestavili predlog jezikovnega člena v noveli ZViŠ, ki ga s to pošto predajamo v obravnavo vsem, ki smo se o tem vprašanju že izpostavili – po besedah Marka J.: Odboru za slovenski učni jezik in internacionalizacijo v visokem šolstvu, torej civilni iniciativi, ki se poveže, ko ga oblast lomi malo preveč. Preglejte, prosim, pripeto besedilo in mi posredujte pripombe, vprašanja. V naslednjih nekaj dneh bova dežurna kolega Božič in jaz, nato bomo besedilo skušali uskladiti s Socialnimi demokrati, torej eno koalicijskih strank. Če se bo to posrečilo, bo predlog dobil status amandmaja z dobrimi možnostmi za sprejem na septembrskem zasedanju Državnega zbora.

Temeljna načela tega predloga so:

1.      Slovenski učitelj za slovenski davkoplačevalski denar v Sloveniji Slovencem ne predava v tujem jeziku.

2.      Če se slovenski državljan želi izobraževati v tujem jeziku, to lahko uresniči tudi v Sloveniji, vendar ne na račun davkoplačevalcev.

3.      Internacionalizacija je omogočena s tem, da se gostujočim profesorjem dopusti predavati v tujem jeziku, vendar je obseg iz takih aranžmajev izhajajočih obveznosti za slovenskega študenta zelo omejen.

4.      Profesorji, ki predavajo v tujem jeziku, morajo ta jezik preverjeno dobro znati.

Lep pozdrav,
Marko Snoj

===

Od: Ada Vidovič Muha <ada.vidovic-muha@guest.arnes.si>
Datum: 17. julij 2016 13:22
Zadeva: RE: Porocilo

Pozdravljeni,

naj izpostavim dve prvini, ki se navezujeta po mojem na temeljno navedbo kolege Božiča – »ni univerzitetnih učbenikov v slovenščini, saj država nima toliko denarja«. Za trajnejši razvoj, ne samo ohranitev slovenskega znanstvenega jezika in s tem njegovo živost v predavalnicah slovenske univerze je nujno udejanjanje obeh prvin, ki ju vsebuje navedeni citat. Torej potrebno je

(1)    vsaj deloma redefinirati sistem vrednotenja znanstvene bibliografije (točkovanje), napisane v slovenščini/izvorno v slovenščini, kar pomeni nujno upoštevanje recenzij, če je potrebno tudi tujih,  katerih avtorji izkazujejo ustrezno znanstveno referenco. Objektivno priznana kakovost bibliografije bo vplivala na količino, predvsem pa na  status študijskih programov oz. področij znotraj univerze, posredno tudi na izbiro študija zlasti ambicioznejših kandidatov. O tem je nekaj napisanega v SR 3/2015,

(2)    doseči državno financiranje tečajev slovenščine za tuje študente; tako celotnost ali delnost financiranja kot trajanje tečaja bi moral pogojevati čas  študija na slovenski univerzi in/ali ustrezni certifikati. V tem smislu velja upoštevati vzorce in izkušnje tudi tranzicijskih držav s prav tako manjšim številom govorcev.

Ja, dela je veliko, volje pa – bomo videli.

======

Od: Zoran Božič <zoran.bozic@guest.arnes.si>
Datum: 17. julij 2016 10:27
Zadeva: RE: Porocilo

Dragi vsi!

Deanu hvala za odgovor na Lisčevo poslansko vprašanje (treba ga je prebrati: ponavljanje floskul, neresnic in kontradiktornih stališč ter vztrajanje pri tem, da pomenijo predavanja v angleščini višjo kakovost naših univerz). Sicer pa smo ob razgovoru s poslanskimi skupinami (poglejte si tudi pripeto Večerovo poročilo z Matičinega posveta: prisotna sta dva poslanca Desusa) slišali še za eno zanimivo argumentacijo: ni univerzitetnih učbenikov v slovenščini, saj država nima toliko denarja; zato je treba tudi predavati v angleščini. Mislim, da je prava internacionalizacija predvsem v tem, da se naučimo tujih jezikov, da uporabljamo tujo strokovno literaturo in da čimveč objavljamo v tujini. In to je vse.

LP Zoran

======

From: Dean Komel [mailto:dean.komel@guest.arnes.si]
Sent: Saturday, July 16, 2016 11:39 PM
Subject: Re: Porocilo

Spoštovani Marko,

hvala za to poročilo in seveda prizadevanje, da se  doseže razumevanje pri poslanskih skupinah, žal pa se tu vpletejo še realna politična razmerja in konkretne razmere kupčkanja in kupovanja. Mislim, da je potrebno nujno naprej z amandmajem in vetom v DS ter da ministrici ni mogoče zaupati, da bo ugodila  zahtevam za spremembo člena. To lahko sklepam iz dosedanjega načina komunikacije, da se zaobide argumente in zadeva sama. Za primer napotujem k temu odgovoru poslancu  Liscu

http://www.sds.si/sites/default/files/documents/Lisec,%20sloven%C5%A1%C4%8Dina%20na%20univerzah,%2031.%205..pdf

Na Zagovoru slovenščine je bilo podano stališče, da mora vlada vzpostaviti  državni program  vzpodbujanja rabe slovenščine na vseh izraznih in sporazumevalnih ravneh ter poskrbeti za striktno spoštovanje zakonodaje v zvezi s tem in sicer tudi v primeru, da njeno ministrstvo privoli v to, da se ustrezno popravi člen v predlogu zakona. Hkrati pa da v skladu s svojimi pristojnostmi  poskrbi, da bo učni jezik na visokošolskih zavodih  – kot je v predlogu tudi določeno –  dejansko in ne zgolj zapisano slovenski.
Prepošiljam še nekatere  odzive v medijih na Zagovor slovenščine:

http://www.publishwall.si/aktualno/post/216036/zagovor-slovenscine

http://www.delo.si/sobotna/moja-spomenica-o-jeziku.html, Niko Grafenauer

ww.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/zagovor-slovenscine-na-slovenskih-univerzah

http://www.casnik.si/index.php/2016/07/15/gresimo-v-smislu-internacionalizma-in-damo-slovenstvo-na-drugo-mesto/

http://www.casnik.si/index.php/2016/07/14/prejeli-smo-deklaracija-za-slovenscino/

http://www.casnik.si/wp-content/uploads/2016/07/Zagovor-slovenscine.pdf

http://www.vecer.com/kulturna-pohaba-in-degradacija-6241092 (v priponki)

http://radio.ognjisce.si/sl/179/slovenija/21226/

http://www.tromba.si/deklaracija-za-slovenscino/

http://www.kvarkadabra.net/2016/07/kdo-v-resnici-ogroza-slovenscino/

Pozdrav Dean

======

Od: Silvija Borovnik <silvija.borovnik@um.si>
Datum: 04. julij 2016 06:48
Zadeva: RE: Zadeva: včeraj in jutri

Spoštovani! Jaz pa nisem za umik, še posebno ne zdaj, ko sem prebrala zapis Tamare Lah Turnšek v zadnji Sobotni
prilogi Dela. Vemo, čigava glasnica je.

Gre za paradigmatičen primer mešanja hrušk in jabolk, pa tudi za podlo podtikanje: tisti, ki se ne strinjamo s poniževanjem slovenščine, smo ksenofobi in ne znamo tujih jezikov. Skratka: smo arhaični Slovenci, ki spadamo v Potočko zijalko… medtem ko vsa Ljubljana že tako lepo čeblja po angleško… Na to je treba odgovoriti!

Če bo sedanja uni-oblast s svojo novelo ZVŠ zmagala, naj se ve, kdo je odgovoren za posledice in za jezikovni kaos, ki bo nastal. Če pa bomo popustili, bodo rekli, da je bil »predlog usklajen s slovenistično stroko«. Bomo torej sokrivi.

Premislite.
Lepo vas pozdravljam! Silvija Borovnik

======

Od: Marko Snoj <marko.snoj@zrc-sazu.si>
Datum: 03. julij 2016 21:56
Zadeva: RE:

Spoštovani vsi,

na take neumnosti je treba žal vedno znova in znova reagirati. Mislim, da se je odgovora Lah Turnškovi lotila Silvija. Tudi jaz sem se hotel, a se bojim, da ne bom utegnil. Ob branju sestavka v sobotnem Deli se mi zdi zanimivo, da nekdo, ki misli, da je puritanec isto kot purist (nota bene: tudi očitno perfektno znanje angleščine ji pri tem ne pomaga, čeprav tam Puritan pomeni prvo, purist pa drugo), se zgraža nad slikovitim pesniškim jezikom našega kantavtorja. Se bodo taki zgražali tudi nad nezbornim Mau čez izero? Le kaj bi porekli biologi, če bi kdo od nas stresal take neumnosti o naravoslovju?

Marko Snoj

======

Od: Zoran Božič <zoran.bozic@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 22:28
Zadeva: RE:

Dragi vsi, to s Lah Turnškovo in Smolarjem je res narobe svet: spoštovana biologinja bi okrnila slovenščino kot jezik znanosti, obenem pa bi ji odvzela še druge razsežnosti polnega jezika (pokrajinske in interesna govorice). Ostala bi prazna lupina …

LP Zoran

======

Od: Dean Komel <dean.komel@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 19:23
Zadeva: Re: Zadeva: včeraj in jutri

Spoštovana kolegica prof. dr. Ada Vidovič Muha,

hvala za vaš dopis. Upoštevajoč tudi druge procese in procedure, ki sem jim bil priča v tem desetletnem obdobju – gre za obdobje naše vključitve v ES – bi vašemu stališču, da vendar ne moremo spremeniti toka, gotovo pritrdil. Po drugi strani pa se moramo zavedati, da zvijačni nihilizem oblasti te države seže do točke, da se bodo oblastniki za odločitve, ki so jih na podlagi predpisov vnaprej določili, sklicevali na našo svobodno voljo in prosto privoljenje. Tako kot je to (za)povedano v zaključku Platonove Države (mit o Eru): ne bo demon (oblast) izbral tebe, samo (lastno) si ga boš izbral. Zato velja vztrajati, da se ne prepustimo slučajnosti, ki je drugi in premočrtno vzeto prvi obraz nujnosti. Smo pa pahnjeni v situacijo, da se na podlagi zakonodajne nedorečenosti lahko odrečemo ali celo moramo odreči slovenščini.

Pozdrav Dean

======

Od: Ada Vidovič Muha <ada.vidovic-muha@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 16:17
Zadeva: RE: Zadeva: včeraj in jutri

Spoštovani,

konkreten Snojev predlog je v danih okoliščinah pač treba podpreti; mislim pa, da je vprašanje slovenščine na univerzi bolj ali manj zapečateno. Od leta 2006, ko se je začelo na veliko razpravljati o jeziku in s tem o identitetnem vprašanju slovenske univerze se ni spremenilo popolnoma nič – kljub sprejetemu nacionalnemu programu jezikovne politike z razmeroma ustreznim segmentom, ki se nanaša na  slovenski znanstveni jezik. Ja, pravzaprav stvari se spreminjajo na slabše. Ker se nisem mogla udeležiti seje v DS, sem namreč poslušala posnetke nastopov – tudi ministrice za znanost.

Država pač ne popušča, niti milimeter. Klub temu predlagam, da bi (1) dorekla (država namreč) že enkrat najmanjše število tujih študentov, ki upravičuje uporabo tujega jezika, pač proporcionalno glede na število študirajočih na delu posameznega programa, (2) predvidela izbiro kateregakoli tujega jezika, če se tako dogovorijo študentje z učiteljem.

Lepo pozdravljeni, Ada Vidovič Muha

======

Od: Dean Komel <dean.komel@guest.arnes.si>
Datum: 03. julij 2016 13:56
Zadeva: Re:

Pozdravljeni. Sam menim, da je izjava, ki jo je pripravil Marko in je objavljena, če se ne motim, doslej le v Večeru, že vsebuje tudi “odgovor” na ta zapis Prof. Turnškove, ki pa “zagovornikom” novele, vsekakor ne “odgovarja”. Tako področno razširjena znanost kot biologija pa bi morala vsekakor razmisliti tudi o okolju, v katerega je vsaj 70% vpeta po raziskovalni, aplikativni in izobraževalni plati, da lovcev ribičev, gozdarjev, vinarjev, poljedelcev itn. sploh ne omenjam, pa vsakovrstnih “jezikačev” seveda tudi.

Preberi več O slovenščini v izobraževanju in znanosti →

Posodobljeno

Ponedeljek 4. julija 2016

8.00 Misson Nina
Adamlje Tea
Bremec Mateja
Cevzar Anja
9.00 Gerbec Tina
Hočevar Mia
Hrženjak Melina
Jakša Maja
10.00 Sitar Jera
Jančič Nika
Kovač Maja
Lavrenčič Andreja
11.00 Petrevčič Marcela
Smolič Ksenija
Strožer Maša
Mestek, Živa

Torek 5. julija 2016

8.00 Šterk Tjaša
Tomšič Tadeja
Trampuž Sara
Urbančič Maruška
9.00 Zavrtanik Miha
Žunič Nika
Křížová Natálie
Mohorčič Tjaša
10.00 Pahor Polona
Pišot Anja
Polanc Manuela
Poravne Karin
11.00 Potočnik Domen
Ramdedović Melisa
Strgar Katja
Vrana Urša
12.00 Zorko Monika
Kropivnik Luka

8.-9. ure

Dolžan, Špela

Faganel, Nejc

Strmole, Nina

Urša Noč

9.-10. ure

Cerinšek, Jana

Pivc, Diana

Kuralt, Rok

Kravanja, Ema

Trifunović, Dajana

10.-11. ure

Vidergar, Jerica

Jerman Matkovič, Miša

Guzelj, Sara

Ograjšek, Tajda

11.-12. ure

Grum, Katja

Janežič, Nika