Alenka Žbogar

alenka11 (3)(Kranj, 26. 1. 1971)

Ars longa, vita brevis.

Diplomirala je leta 1996 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz slovenščine ter primerjalne književnosti in literarne teorije. Od 1996 do 1998 je poučevala na Srednji ekonomski šoli v Kranju, strokovni izpit za delavce v vzgoji in izobraževanju je opravila leta 1997. Leto kasneje se je kot mlada raziskovalka zaposlila na Filozofski fakulteti. Magistrirala je leta 2000 na temo Učbeniki za književnost za strokovne in poklicne šole, leta 2003 pa doktorirala z disertacijo Sodobna slovenska kratka zgodba in novela v literarni vedi in šolski praksi. Leta 2004 je postala docentka za slovensko književnost, leta 2015 pa izredna profesorica za didaktiko slovenščine.

Od leta 2000 do 2004 je poletja preživela v ZDA kot lektorica za slovenščino na Indiana University (Department of Slavic Languages and Literatures, Summer School of East European and Central Asian Languages), kjer se tudi strokovno izpopolnjevala. V študijskem letu 05/06 je predavala na celovškem Inštitutu za slavistiko. Bila je članica Državne predmetne komisije za splošno maturo za slovenščino (2004-2008), je članica Strokovnega sveta za splošno izobraževanje (Komisija za učbenike in Komisija za osnovno šolo). Bila je v uredniškem odboru revije Slovenščina v šoli ter Jezik in slovstvo.

Sprva je vodila vaje iz Uvoda v študij slovenske književnosti, potem iz literarne teorije in didaktike književnosti, Opazovalne prakse pri didaktiki književnosti in Kompetenc pri pouku književnosti. Na prvi stopnji je predavala Uvod v literarno teorijo, na drugi pa Sodobno slovensko kratko prozo, sedaj predava specialnodidaktične predmete (Didaktiko književnosti, Književnost za šolsko rabo in Kompetence pri pouku književnosti, Pedagoška praksa). Predava tudi na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo.

Objavlja doma in v tujini: dejavno sooblikuje mednarodne znanstvene konference, je avtorica znanstvenih, strokovnih člankov, kritik in ocen s področja sodobne slovenske kratke proze in didaktike književnosti. Je soavtorica učbenikov za književnost za osnovne in srednje šole, pa tudi drugih učnih gradiv s področja književnosti. Leta 2007 je izdala učbenik Kratka proza v literarni vedi in šolski praksi, leta 2013 pa znanstveno monografijo Iz didaktike slovenščine. Je (so)avtorica učbenikov za književnost v osnovnih in srednjih šolah ter recenzentka učnih sredstev. Predsedovala je Obdobjem 33 in uredila zbornik Recepcija slovenske književnosti. Ob 40-letnici znanstveno-raziskovalnega in strokovnega dela ter 65. jubileju red. prof. dr. Bože Krakar Vogel  je uredila tematsko številko Jezika in slovstva, posvečeno tej pionirki  slovenske didaktike književnosti. Posebno tematsko številko JiS-a o književnem pouku je uredila tudi po simpoziju na to temo, ki ga je na pobudo akademika red. prof. dr. Janka Kosa in red. prof. dr. Milene Mileve Blažić organiziral ZRC SAZU. Na njeno pobudo je v okviru CRP projekta z naslovom Slovenska in evropska kulturna literarna dediščina – pravljice v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu od vrtca so srednje šole (prim. http://www.ff.uni-lj.si/raziskovanje/Predstavitve_projektov/V5_1702), ki ga vodi, nastala tudi tematska števila o ljudskem izročilu in evropski literarni dediščini. Leta 2020 in 2021 predseduje mednarodnemu simpoziju Seminar slovenskega jezika, literature in kulture. 

Izbor iz bibliografije:

  • Intra- in interkulturna tujost antične književnosti v gimnaziji. Pedagoška obzorja 2018, 33-3/4. Str. 81-93.
  • Iz didaktike slovenščine. Ljubljana: SdS, 2013.
  • Reading ability and literary competences in language arts classes in Slovenia = Čitalačka sposobnost i književna kompetencija u nastavi književnosti u Sloveniji. Hrvatski časopis za odgoj i obrazovanje 2015, 17/4. Str. 1219-1247.
  • Temeljna didaktična načela gimnazijskega pouka književnosti. Pedagoška obzorja 2014, 29-3/4. Str. 18-29.
  • Sodobna slovenska novela preštevno. Jezik in slovstvo 2014, 59-2/3. Str. 129-138.
  • Slovenian high school literature instruction in the light of developing cultural competence. V: V Međunarodni naučni skup “Vrednosti i identitet”, 13 -14. novembar 2015., Novi Sad. RADOSAVLJEVIĆ, Duško (ur.). Zbornik radova. Novi Sad: Fakultet za pravne i poslovne studije “Dr Lazar Vrkatić”, 2015. Str. 764-775.
  • Recepcija slovenske književnosti. Obdobja, Simpozij, = Symposium, 33. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2014.

elektronska pošta: alenka.zbogar@ff.uni-lj.si

Bibliografija v sistemu SICRIS

iz didaktike“Monografija Iz didaktike slovenščine je
sistematično in koherentno besedilo, ki
ustreza vsem določilom resnega znanstvenega
pristopa, predvsem pa tudi podprto s
primeri iz prakse. Žbogarjeva z njim izkazuje
temeljito poznavanje tuje in domače
didaktične problematike, pogosto pa utemeljuje
svoja spoznanja in domneve tudi
z navajanjem sodobnih pogledov in pristopov
drugih znanstvenih področij.” (iz recenzije Zorana Božiča)

 

CJE“The article defines reading ability and literary competence and classifies them among diverse components of communication skills and literacy that are systematically and procedurally developed in language arts classes (especially literature instruction). Reading literacy is students’ ability to apply what they learn at school or elsewhere in everyday life; that is, the ability to analyze, critically evaluate, and convey information. We provide guidelines for literature instruction to encourage the development of reading literacy, critical thinking, evaluation, and synthesis to a greater degree than current instruction by developing reading ability, literary and digital competence, cultural and intercultural abilities, and the ability to make interdisciplinary connections.” (iz članka Reading and Literary Competence in Language Arts Classes in Slovenia)

DS_PO“Vzgoja kultiviranega in razgledanega gimnazijskega bralca, ki književnost doživlja, razume, vrednoti, jo domišljijsko (po)ustvarja, se do nje kritično opredeljuje in je po literarnovednem sistemu intelektualno razgledan, terja, da v pouk intenzivneje vključujemo didaktična načela recepcijske sprejemljivosti, sistematičnosti, sistemskosti, problemskosti  in ustvarjalnosti. ” (iz članka Temeljna didaktična načela gimnazijskega pouka književnosti)

 

 


telefon
+ 386 1 241 1278

kabinet
210