FreeOCR notes 1) For best results set your scanner to 300 DPI , 200 DPI is the minimum setting to achieve acceptable results. 2) Use the rotate buttons (to the left of the image) if your image is upside down or rotated 3) If your document has columns or pictures then just select the text area by drawing a box on the image with the left mouse button 4) After OCR you can use the export button to Word or copy/paste the text into any Windows application. Note: You can press the red X to clear this text window before OCR'ing ZBORNIK SPOMENIKOV NOB V OBČINI NOVO IVIESTO SPOMENIKI NAJ GOVORE |zDAL IN zALož|L oBć|Ns|<| oDBoR zvzzs zDRuzEN.| BoRcEv Nov Novo MEsTo 1972 › ¬ › Občina Novo mesto, s svojo gričevnato pokra- jino, mehko oblikovanimi vzpetinami, ki jih le tu in tam trgajo dokaj strrno spuščajoča se pobočja in posamezni ostrejši vrhovi, z dolino Krke _ polno naravnih lepot in zgodovinskiłi znamenitosti -- s predelom kraškega. sveta., je del jugovzhodne po- krajine Slovenije, Dolenjske. V svoji zgodovini je prešla pot, ki. so ji jo narekovale lega in druge na- ravne razmere, razvoj ožjega in širšega področja v tem delu sveta, pot, ki so ji dogodki dajali zdaj manjši, zdaj večji pomen. V tem izmenjavanju plime in oseke je bilo za Dolenjsko v celoti usodno, da se je znašla ob robu novih prometnih poti, ki so eden od temeljev hitrejšega gospodarskega razvo- ja. Prve železniške proge na Slovenskem so pote- kale zunaj Dolenjske, kar je ne samo preprečevalo nastajanje novih industrijskih obratov, celo neka- teri dotedanji so prenehalí delati, kakor na primer železarna na Dvoru, livarna v Zagradcu, papirnica v Żužemberku, in se odseljevalí v predele ob že- lezniških progah. Industrijski izdelki so vse bolj izpodńvali izdelke mestne in vaške obrti. Zaostalo kmetijstvo ni moglo dajati dovolj kruha. Zato je zadnja desetletja preteklega stoletja in vse do prve svetovne vojske veliko ljudi odhajalo v tujino, zlasti V ZDA; ko pa so ZDA zaprle izseljencem vrata, so si le-ti iskali dela in zaslužka v zahodno- evropskih državah. Tudi med obema vojskama se gospodarstvo na tem področju ni posebno razvilo. Le nekaj industrijskih obratov z razmeroma majh- nim številom delavstva, to je bilo vse, kar je dobila Dolenjska V novi državi _ kraljevini Jugoslaviji. Saj tedanjim dolenjskim oblastnikorn ni bilo do večjih novih industrijskih obratov, ker so se bali delavstva, ki je v svetu in tudi že pri nas vstajalo zoper izkoriščanje in zatiranje in si celo že izbo- jevalo prvo socialistično državo. Z razpadom avstro-ogrske monarhije leta 1918 so se jugoslovanski narodi prvič združili v skupni državi, ki naj bi jim zagotoińla širše možnosti za vsestranski razvoj. Toda ta država, nastala s spo- razumorn buržoazije jugoslovanskiłi narodov, brez sodelovanja. ljudskih množic, se ni lotila reševa- nja tistih vprašanj, ki. so delovne ljudi najbolj te- žila in že proti koncu prve svetovne vojske netila med njimi revolucionarno vrenje. Źelje po na- rodni državi in pravičnejši družbeni ureditvi so to Vrenje še stopnjevale, tako da je preraščalo v bolj ali manj nenačrtno izražene revolucionarne akcije. Med obema vojskama Delavci, kmetje in obrtniki so 27. decembra 1918 prevzeli občino Šrnihel-Stopiče in jo obdižali v svojih rokah do 31. decembra. V Šentjerneju so kmetje 22. decembra preprečili klerikalni shod in ostro nastopili proti predstavniku klerikalne stran- ke dr. Lovru Pogačniku. Čez teden dni je bil v mladoliberalni Jugoslaviji objavljen dopis Rafka Hudoklina iz Šentjerneja z naslovom Kako sodi narod. V njern med drugim piše: »Ni res, da so shod razbili pristaši. JDS, ampak je to bilo nekaj drugega: to je bila obsodba nad onimi, ki v težkih časih niso stali na strani naroda . . _ Ljudska jeza se je le obrnila proti nekirn gospodom, ki so se odlikovali med vojsko kot posebno vneti priganjači Habsburžanov, sovražniki Srbov in agitatorji za vojno posojilo . . .‹‹1 .Ieseni 1918 so kmetje iz Kar- teljevega napadli grad Hmeljnik in razbili nekaj šip. Na seji takratne slovenske narodne vlade v Ljubljani 30. decembra 1918 so govorili o boljše- viških razmerah na Dolenjskem in 0 homatijah v industrijskih krajih. Sklenili so, naj se žandarme- rija v Novem mestu okrepi z oddelki srbske vojske? Ali subjektivne politične sile, ki bi bila spo- sobna in pripravljena voditi bojevito razpoloženje množic v revolucionarno akcijo za oblast, tedaj še ni bilo. Vodstvo slovenske socialnodemokratske stranke (JSDS) se je namreč odločilo vstopiti v vlado in ni sodelovalo na ustanovnem kongresu Socialistične delavske stranke Jugoslavije (komu- nistov) 20. do 23. aprila 1919 v Beogradu. Vendar je v njej že nastajala revolucionarna levica, a je bila še prešibka, da bi mogla vplivati na reformi- stično vodstvo. Na izrednem posvetovanju aprila 1919 je sicer zahtevala, da se odpokličejo pred- stavniki. stranke iz vlade, toda vodstvo tega ni upoštevalo. Notranje trenje se je poglabljalo in ljubljanska organizacija je 2. marca 1920 sklenila stopiti iz JSDS in se razglasíla za sestavni del nove Delavske socialistične stranke za Slovenijof' Dne 14. marca je bil zaupniški posvet te nove stranke v Ljubljani; na njem je novorneški okraj zastopal pravnik Stanko Švajger. Tedaj so sklenili, da bo strankin ustanovni kongres 11. aprila 1920 v Ljubljani. Na ustanovnem kongresu so sprejeli sklep o združitvi s Socialistično delavsko stranko Jugoslavije (komunistov). Ta zgodovinski sklep je pomenil, da se je na Slovenskem ustanovila ko- munistična stranka/* Strankina pravila so določala, 11 da bosta na Dolenjskem dve okrožni organizaciji, in to V Kočevju in Novem mestu. V širšem izvrš- nem odboru je imela novorneška organizacija enega zastopnika. V naslednjih dneh so se temu sklepu pridružile skoraj vse organizacije na ne- kdanjem Kranjskem, med njimi tudi vse pomemb- nejše organizacije na Dolenjskem. Novo mesto je bilo tedaj izrazito uradniško in trgovsko-obrtniško mesto, Dolenjska pa, razen nekaj večjih žag, skoraj brez índustrije. Delavstvo je bilo pravzaprav le na železniški postaji, kjer je služilo okrog 130 delavcev in nameščencev. Zato so bili železničarji jedro revolucionarnega gibanja. Marca 1919 so pripravili ustanovni občni zbor Splošne železničarske organizacíje in s tem močno okrepili organizacijo JSDS v Novem mestu. De- lavci in kmetje šmíhelske občine pa. so pod Vod- stvom Jožeta Pirnarja ustanovili svojo krajevno organizacijo JSDS. Dne 1. maja 1919 so v Novem mestu prvič sio- vesno obhajali delavski praznik. Delavcí in kmetje so se zbrali pred železniško postajo in odšli Z rdečo zastavo in godbo skozi mesto na zborovanje v Kandijo, Prvič in zadnjič v stan' Jugoslaviji so tedaj praznovali 1. maj na gímnaziji in tudi osnov- ne šole so imele prost dan. In končno je tistega leta na novomeški gimnaziji dijak Lojze Mušič ustanovil napredno dijaško dru- štvo ››Prosveta‹‹, Ker je posegel vmes gimnazijski veroučitelj, je bilo sicer kmalu razpuščeno, toda revolucionarne misli so med dijaštvom ostale in pripeljale pozneje do podtalnega marksističnega krofžka. Tako je leta 1925 predsednik nacionalistič- nega akademskega društva Jadran v Ljubljani z neposrednimi ovadbami sprožil preganjanje ko- munistične srednješolske mladine ne samo v Ljub- ljani in Mariboru, ampak tudi V Novem mestufi Domači študentje pa so že leta 1920 ustanovili Q 1 .I ~_¬~ «= Praznovanje prvega maja v Novem mestu 12 Klub dolenjskih visokošolcev, ki je bil pretežno levo usmerjen. Aprila 1920 je revolucionarno gibanje ob koncu in po koncu prve svetovne vojske doživelo svoj največji vzpon. Med 15. in 16. aprilom 1920 se je začela splošna stavka železničarjev po vsej državí. Oblast jo je skušala preprečiti tudi tako, da je po- klicala. železničarje na orožne vaje. Ker pa stran- kino in sindikalno vodstvo nista bili pripravljeni za bolj revolucionarne oblike boja in ko so želez- ničarji po tridnevní splošni stavki ostali sami 'ser je končno burźoazija z njimí krvavo obračunala na Zaloški cesti v Ljubljani, se je stavka končala z ne- jasnimi obljubami oblasti, češ da bodo njihove za- hteve proučili šele potem, ko se vrnejo na delo. V Novem mestu sta bila v okviru priprav za stavko sestanka Splošne železničarske organizacije v gostilni Ane Müller (danes Osolnikova gostilna) 28. marca in 15. aprila 1920. Vodil ju je Stanko Švajger. Na sestanku 15. aprila 1920 je za stavko glasovalo nad dve tretjini navzočih. Stavkovne stra- že so Varovale železniške naprave in preprečevale delo stavkokazom. Čeprav so 19. apriia poklicali pod orožje tudi novomeške železničarje, so bili le-ti za to, da se stavka nadaljuje. Ponoči je dvanajst orožnikov obkolilo hišo, kjer je stanoval Anton Śepetauc, eden najbolj delavnih železničarjev V stranki. Ker ni hotel na orožne vaje, so ga zaprli. Pozneje so zaprli še druge železničarje, skupaj osemnajst. Dne 30. aprila so Vse izpustili. Drugega dne, 1. maja 1920, so žeiezničarji okra- sili lokomotive z zelenjern in ímeli zborovanje v Ragovem logu. Nekaj železničarjev so nato preme- stili, Antona Śepetauca pa suspendirali. Tudi V mestu samem je bilo na Glavnem trgu Veliko zbo- rovanje. Udeležilo se ga je okrog 1500 Ijudi in je bilo zelo pomembno Za nadaljnje širjenje revolu- cionarne misli. Medtein je Socialistična delavska stranka Ju- goslavije (komunistov) pripravljala drugi kongres V znamenju boja med komunisti in zagovorniki reformizma v stranki sami. Ta drugi kongres, na katerem se je stranka preimenovala v Komunistič- no stranko Jugoslavije, je bil od 20. do 24. juni- ja 1920 v Vukovaru. Novomeško organizacijo je zastopal Anton Šepetauc. Po kongresu so na Do- lenjskem ustanovili nove organizacije. Pred volitvami v ustavodajno skupščino novem- bra 1920 je komunistična stranka poskrbela za zbo- rovanja v raznih dolenjskih vaseh (Otočec, Pod- grad). Zelo rnočna je bila njena organizacija V Šentjerneju _ okrog 100 ljudi. Najmanj pa se je naprednemu gibanju odzivala Suha krajina. Uspehí komunistične stranke pri teh Volitvah _ 59 poslancev _ so prestrašili vladajočo buržoazijo, zato je v noči med 29. in 30. decembrom 1920 raz- glasila tako imenovano ››obznano‹‹, s katero je pre- povedala kornunistično propagando in tisk ter ko- munistične organizacije in dala zapreti njihove prostore. Novomeški komunisti so bili po obznani razbiti. Stanko Švajger je odśel V Ljubljano, An- ton Šepetauc pa v Zagreb, ker so ga opozorili, da mu preti aretacija. Toda napredno gibanje kljub vsem pritiskom ni bilo zatrto. Na občinskih volitvah maja 1921 je V Śentjerneju stranka postavila svojo listo s 24 kan- didati in 24 namestniki. Tu organizacija ni bila tako prizadeta kakor v Novem mestu, bila je nam- reč Vezana naravnost na pokrajinsko vodstvo V Ljubljani. Ker je oblast shod pred volitvami pre- povedala, so člani hodili od Vasi do Vasi, sklicevali sestanke in delili letake delavsko-kmečke republi- kanske skupine. In tako so bili za odbornike na ko- rnunistični listi izvoljeni Franc J erele, Josip Kos, Anton Majzelj, .Tože Pirkovič in Franc Šmít. A že 2. avgusta 1920 je narodna skupšičina v Beogradu sprejela zakon 0 Zaščiti javne Varnosti. in reda V državi in 16. avgusta so odbornikom mandate raz- veljavili, na ponovnih Volitvah pa niso smell kan- didirati. Obznana in ta zakon sta potisnila komunistično stranko V ilegalo za Ves čas stare Jugoslavije. Tista prva leta si komuriistična stranka še o rnarsikate- rem vprašanju ni bila na j asnem, zlasti ne 0 kmeč- kem in narodnem vprašanju, in zato tudi ne enot- na _ od tod frakcijska nasprotja _ vendar pa je skušala za svoje delo najti nove legalne oblike (N eodvisna delavska stranka Jugoslavije) ali pa iz- koristiti že obstoječe. A še hujši časi so za stranko nastopili s šestoja- nuarsko diktaturo, _ko je še več njenega članstva postajalo žrtev nasilja. Tudi olosti slovenskih ko- munistov se je znašlo za zapahi režirnskih zaporov, med njimi Eolvard Kardelj in Boris Kidrič. P0 vmitvi iz zapora leta 1932 sta začela obnavljati in utrjevati komunistično stranko na Slovenskern. Medtem pa so tudi V Novem mestu in okolici nastala nekatera dornača industrijska podjetja, tako industrija perila in keramike V rnestu sarnem, opekarna V Zalogu pri Prečni i_n pozneje tudi v Prečni, pama žaga in parketarna v Straži, hidro- centrala V Luknji pri Prečni, kalorična centrala z žago V Bršljinu in še nekaj drugih. S temi obrati je seveda naraščalo dotlej sicer malošteviflno delav- stvo. Leta 1933 je zaživelo tudi že leta 1928 usta- novljeno delavsko-prosvetno društvo Svoboda, kjer je komunistična stranka dobivala Vse močnejši Vpliv. V društvu so se zbirali delavci in delavke omenjenih obratov, dijaštvo, Vajenci in vajenke. Prirejali so izlete in predavanja ter pripravljali se- stanke in na njih že proučevali nekatera vprašanja marksizma. V dneh 20, do 25. septembra 1934 je prišlo do prve stavke V Novem rnestu, in sicer so stavkale delavke v Povhovi tovarni períla. Stavka je bila povezana s takratnim stavkovnim gibanjem jugoslovanskega delavstva. Tedaj so oblasti nekaj odborníkov Svobode _ komunistov, organizator- jev stavke _ zaprle in obsodile, Svobodo pa raz- pustile. Dejavnost komunistíčne stranke V Novem mestu je s tem V glavnem zastala, delo je nadalje- vala le njena organizacija v Dolenjskih Toplicah, kjer je bil hkrati sedež okrožnega komiteja. Po tedanjih Titovih besedah V poročilu, ki ga je poslal CK KSJ na Dunaj, je stavka popolnoma uspela; splošno je bilo znano, da so stavko pripra- Vili komunisti, toda tudi v Novem mestu so se malomeščani z njo strinjaliß Decembra 1934 je 0 tej stavki poročal CK KSJ tudi Edvard Kardelj v imenu pokrajinskega komiteja. Dne 18. decembra 1934 je bila V škofijskem dvorcu V Goričanah pri Medvodah pokrajinska konferenca KSJ za Sloventjo. Udeležil se je je tudi Tito. Na tem posvetu so odločno poudarili, kako silno potrebne so množične akcije in kako nujno je utrjevati enotnost delavskega razreda in enotnost gibanja množic za narodne in demokratíčne pra- Vice ter kako pomembno je pri tem delo med ženskami, ki so V stavkovnem gibanju tega časa pokazale, kako so revolucíonarne. Eden najpornembnejših sadov te pokrajinske konference je bil sklep, da je treba začeti izdajati Ljudsko pravico, ki ni postala samo legalno gla- silo ilegalne kornunistične stranke, ampak Vsega delovnega ljudstva. Kmečki ljudje, ki so jih tedaj pridobili, so bili pozneje glavna opora Zveze de- lovnega ljudstva na podeželjufi Sprva so Ljudsko pravico pošiljali dolenjskim naročnikorn po pošti, ker pa jo je ta vračala, so jo začeli pošiljati v zavoju, in to na naslov obrtnika Rudolfa Murna v Kandiji, ki jo je potem odprav- ljal naprej po vsej Dolenjski. Ko so oblasti mar- ca 1936 Ljudsko pravico propovedale, je to zbudilo med kmečkim prebivalstvom nezadovoljstvo in ogorčenje. Prišlo je do podpisne akcije proti pre- povedi. Ta akcijzi je bila posebno živahna V Šent- 13 elavke iz Povhove tovarne perila v Novem mestu na izletu v Dolenjskih Toplicah, kjer so se dogovorile za avko, ki je bila septembra 1934 rneju, kjer so v zvezi s tem aretirali zdravnika '_ Dušana Rejo, oba brata Pirkoviča pa zasliševalí i okrajnem glavarstvu v Novem mestuß Decembra 1934 je bila v Ljubljaní četrta državna ›nferenca KSJ, na kateri so sklenili ustanoviti SS in KSH in hkrati sprejelí srnernice za nadalj- e delo, za hitrejše obnavljanje strankinih orga- zacij, za njeno utrjevanje na vasi, v vojskí, v ku, v delavskih organizacijah. Zaradi vse večje fašistične nevarnosti, ki je tako talijanske kakor z nemške strani Slovence še po- )ej Ogrožala, je CK KSJ źe od spornladi 1935 fnerjal delo svojih organizacij v izrazito ljudsko- ›ntno gibanje, kar se je kazalo v stavkovnih in .igih množičnih akcijah delavstva, žensk, visoko- ske in druge mladine, Takrat je bi1 del članov venskega pokrajinskega vodstva komunístične anke v zaporih, del V tujini, tisti del pa, ki je doma, je menil, da bi bilo treba zaradi policij- łga nasilja opustiti povezavo med članstvorn in etrgati stike s CK KSJ V tujini. To bi bilo se- la za komunistično stranko v Sloveniji lahko ątalo usodno. Konec leta 1936 in v prvih mese- leta 1937 je prišel v Slovenijo Tito in s člani vodstva razčiščeval posamezna stališča okrog dela stranke i.n odnosov med pokrajinskimi in osred- njim vodstvom. Nato pa je delo nadaljeval Edvard Kardelj, ki je prišel februarja 1937 V Ljubljano pripravljat ustanovni kongres slovenske komuni- stične stranke. Tako notranji kot zunanjepolitični položaj Jugoslavije sta pokazała, da postaja narod- no vprašanje eno izmed poglavitnih vprašanj so- cialistične revolucije. Zato je bilo nujno z ustano- vitvijo narodnih komunističnih strank dokazati, da stopa delavski razred na čelo boja ne samo proti socialnernu, arnpak tudi proti namdnemu zatira- nju. Do ustanovnega kongresa KSS 17. apríla 1937 se je pokrajinskemu vodstvu posrečilo obnoviti stike Z mnogimi organizacijami, tako tudi z orga- nizacijama v Novem rnestu in Kočevju. Kongres je v manifestu začrtal temeljno politično smer slo- venskega naprednega gibanja v boju proti fašizmu, za notranje demokratične sprernembe, za enotnost vseh svobodoljubnih sil v akcijah proti narodnemu zatiranju in socialnemu izkoriščanju. Medtem ko je bila dejavnost okrožnega komiteja KSS za Dolenjsko usmerjena bolj v delo z organi- zacijami v Straži, Soteski in Dolenjskih Toplicah, se je V N ovem mestu napi-edna dijaška in študent- ska rnladina zbirala okrog Sokola in dijaškega društva Prosveta. V sokolski. knjižnici so dobivali skromno marksistično literatura, se tu sestajali, študirali, od leta 1938 pa tudi že tiskali ilegalno literatura in letake. Najbolj prizadevni V tej sku- pini V sokolski knjižnici. so bili Vilma Baeblerjeva, Bogo Komelj, Ciril Polajnar, J ože Preželj, Franček Saje, Niko Šilih. Tako so V knjižnici natisnili in razmnožili letak 0 razmerah na parni žagi V So- teski, o kmečkem Vprašanju in Verjetno tudi letak ob državnih Volitvah 11. decembra 1938. Marksi- stično literatura je za študij prevajala Vilma Baeb- lerjeva. Ko se je iz zaporov V Sremski Mitrovici Vrnil na svoj dom V Dobrniču že prekaljeni. komu- nist Jože Slak, so se povezali z njim in prek njega tudi z okrožnim komitejem. Vendar je zaprtost te skupine naprednega izobraženstva prebil V celoti šele Vinko Kristan, ki je prišel V Novo mesto V za- četku leta 1940. Vinka Kristana je poslal semkaj CK KSS za svo- jega inštniktorja, legalne pa je bil član centralnega izvršnega odbora Zveze kmečkih fantov in deklet, Zveza krnečkili fantov in deklet naj bi bila pod- mlaclek Pucljeve Samostojne kmetske stranke, a komunističma stranka je že od leta 1934 dobivala V njej Vse močnejši Vpliv. S prihodorn Vinka Kristana, ki se je zaposlil V splošni kmetijski zadrugi V Novem mestu, se je strankino delo organizacijsko naglo utrjevalo in se Vse bolj širilo. Hitro se je Večalo število njenih so- rnišljenikov in bojevnikov za narodno enakoprav- nost in pravičnejši dmžbeni red. Razvila se je rnoč- nejša celica, katere članstvo je bilo predvsem iz Vrst dijaštva in tekstilnega delavstva. V Kandiji pa je nastala samostojna celica. V tem času se je V Sloveniji pripravljala tretja konferenca KSSĄ Da bi bilo njeno delo čim uspeš- nejše, je bilo potrebno organizacije nanjo pripra- Viti. Zato so bila spomladi 1940 skoraj po vseh okrožjih posvetovanja, na katerih so Volili zastop- nike za konferenco. Na Dolenjskem in V Beli kra- jini je tedaj delala Vida Tomšičeva, ki se spominja, da so imeli V tem času Več sestankovfl* Konferenca je bila V Vinjah nad Dolskim pri Ljubljani 29. in 30. junija 1940. Najpomembnejša ugotovitev tega posvetovanja je bila, da je krepitev enotnosti de- mokratičnih in rodoljubnih slovenskih sil edini izhod Ĺn hkrati priprava za odločilne dogodkei Tedaj je Hitler namreč že sprožil drugo svetovno vojsko.1° Izvolili so še nov centralní komite KSS, V katerern je bil kandidat tudi Rudi Zupanc iz Do- lenjskih Top].ic.“ Kornunistična stranka je tedaj V novomeškem okrcvžju _ prav kakor drugod ¬ uporabljala Vse oblike dela, da je čimbolj razkrinkavala pravo vlogo in podobo fašizma, protiljudsko in proti- narodno delovanje meščanskih strank in ljudi se- znanjala s Sovjetsko zvezo. Zbiranje pomoči za Plošča na Domu J LA V Novem mestu (pred Vojsko Sn- kolski dom), kjer je bila sokolska knjižnica, žarišče napredne dejavnosti V letih 1935-1940. Vzídal jo je občinski odbor ZB NOV Novo mesto žrtve španske državlj anske Vojske in političnega na- silja V Jugoslaviji, demonstracije ob napadu Nem- čije na Češkoslovaško, ustanavljanje Društva prija- teljev Sovjetske zveze, izdajanje raznih letakov, Vse to je ljudern na Dolenjskem omogočalo do- umevati bistvo zgodovinskih trenutkov, ki so pri- hajali, spoznavati krivce in nosilce fašističnega na- silja doma in V svetu, jih tako zbliževalo ter po- Vezovalo s komunistično stranko. Ilegalna tehnika V Novem mestu, ki je med obema Vojskama s pre- sledki delovala boclisi V mestu samem, bodisi V okolici (V gradu Luknja nad Prečno, na Gorjancih, V cerkvici SV. Raka), je irnela V času pred drugo svetovno Vojsko Vse Več opraviti, zato si je iskala primernih prostorov, se neprestano selila, dokler ni nazadnje, že tik pred Vojsko, našla zavetje V Medveščkovi hiši V Żabji Vasi. Delo kornunistov se je krepilo tudi V raznih dru- štvih, predvsem V Sokolu in V Društvu krnečkih fantov in deklet. Sokolsko društvo je 30. juni- ja 1940 pripravilo predavanje Vinka Kristana O življenju delavca in kmeta V Sovjetski zvezi. K predavanju so se pripeljali tudi kmečki ljudje iz okoliških Vasi na Vozovih. Okrajno glavarstvo se je tega ustrašilo in V zadnj em trenutku predavanje V »interesu javnega reda in miru‹‹ prepovedalo. Ko se je delo stranke V rnestu Vse bolj širilo in poglabljalo, kar je terjalo boljšo povezavo s celot- nim področjern, je bilo nujno, da se sedež okrož- nega komiteja prenese iz Dolenjskih Toplic V Novo mesto. Septembra 1940 je bila V Dolenjskih Topli- cah V Henigmanovi hiši okrožna konferenca, ki so se je udeležili že izvoljeni odposlanci novomeškega okrožja. Centralni komite KSS je zastopal Franc Leskošek. Sekretar okrožnega komiteja je postal Vinko Kristan, V korniteju pa so bili še Vilma Baeb- ler, Ivan Bartol, Maks Henigrnan in njegova sestra Angela, Jože Ravbar-Gregor, Niko Śilih in Ver- jetno Jože Slak. Okrožni kornite se je odslej sesta- jal na dva do tri tedne, in to bodisi V Henigma- 15 Plošča na I-Ienigmanovi hiši v Dolenjskih Toplicah, kjer je bila jeseni 1940 okrožna partijska konferenca. Vzidal jo je okrajni komite ZKS Novo mesbo novi hiši, v Straški gori, v Vavti vasi ali V Novem mestu. Zelo prizadevno se je sestajal z delavstvom, in to na Drski, v gozdu Brezovici ali pri Starern gradu, Ivan Bartol, govoreč mu predvsem o boju za izboljšanje njegovega socialnega položaja, 0 boju proti kapitalističnemu izkoriščanju. Veliko sestankov v mestu in okolici je imel tudi Vinko Kristan. Ko se je ob koncu leta 1940 Tone Tomšič vračal iz Bele krajine, je obiskai organizaciji v Straži in Dolenjskih Toplicah, nato pa se sestal v Mali Bučni vasi pri Svetiičičevih z novomeškim članstvom. Navzoči so mu pripovedovali 0 svojem delu in raz- merah na Dolenjskem, on pa jim je pripovedoval o bogatih izkušnjah iz svojega političnega dela v Dz-11maciji.” SKOJ se je sestajal v Murnovi gostilni na,Bregu pa tudi na prostem, zlasti ko je njegovo delo spo- mladi 1941 rnočneje zajelo še Vajensko mladino. Okrožni komite je posvečal Vso skrb posebno ideo- loški rasti svojega članstva. In prav ideoioško iz- popolnjevanje in Vse ve-čje povezovanje z množi- cami je iz dneva v dan krepilo politični vpliv ko- munistične stranke, hkrati pa seveda dražilo njene nasprotnike, da so kornuniste še huje preganjali in začeli presti svojo obveščevalno mrežo. Dne 17. marca 1941 so komunisti v Medveščkovi hiši v Żabji vasi razmnožili svoj zadnji Ietak (Baeblerjeva, Kristan, Janko Kastelic), razgias CK KSJ proti nameri jugoslovanske vlade, da pristopi k trojnemu paktu. Żandarji so bi1i že nekaj časa pozorni na protizakonite letake in so zasledovali Baeblerjevo in Kristana. Dne 17. marca zvečer so orožniki videli Vinka Kristana na Brodu v bližini hiše starega komunista Antona Pirnarja in zato je komandir orožniške postaje v Novem mestu takoj naslednji dan prediagal preiskavo v prostorih splošne kmetijske zadruge, na stanovanju Vinka 16 Kristana in Vilnie Baeblerjeve ter tudi na stano- vanju trgovskega pomočnika Ferda Kuneja in osmošolke Cvetke Metlikove, ker sta se družila s Kristanom in Baeblerjevo. Aretirali so Vinka Kristana in Vilmo Baeblerjevo, v naslednjih dneh pa še več komunistov in skojevcev ter proti deve- tim vajencem vložili ovadbo, da so se udeleževali komunističinih sestankov. Ob napadu na Jugosla- vijo 6. aprila 1941 so glede »na izredne pri1ike‹‹ iz- pustili devet zapornikov, 10. aprila še tri, a zadnje štiri šele 12. aprila, drugi dan potem, ko so V Novo mesto že vdrle prve nemške predhodnice. V Evropi je tiste čase že divjala vojna vihra in vse bolj je pretila nevarnost, da bodo vanjo po- tegnili tudi Jugoslavijo. Pred Komunistično stran- ko Jugoslavije so bile zdaj nove naiogez boj proti sodelovanju Jugoslavije v vojski na strani osi, boj za obrambo njene neodvisnosti pred fašističnimi siłami, ki so zmeraj bolj pxitiskale nanjo. Peta državna konferenca KSJ 19. do 23. oktobra 1940 v Dubravi pri Zagrebu je svojemu članstvu glede na mednarodni in notranjepoiitičzni položaj postavila določene nalogez brezpogojen boj protí kapitulant- ski politiki režima Cvetković-Maček, ki je vodil Jugoslavijo v fašistični tabor, boj za sklenitev po- godbe s Sovjetsko zvezo, boj za demokratične pra- vice in svoboščine delovnega ljudstva ter boj za enakopravnost jugoslovanskih narodov. Za čim uspešnejše izvajanje teh nalog pa se je konierenci zdelo še posebno potrebno, da se okrepi delo med ženskami in mladino. Centralni komite KS-S je v 3. številki »Dela‹‹ ja- nuarja 1941 posredoval članstvu sklepe tega posve- tovanja v celoti. Sicer pa je KSS svoje delo že med IV. državno konferenco v letu 1934 in V. dr- žavno konferenco oktobra 1940 usrnerjala v ljud- sko fronto, ki je svoje hotenje izražala v raznih množičnih akcijah, stavkah, taborih, izletih, tako da se je to gibanje jeseni 1939 izoblikovalo v Zvezo delovnega ljudstva Slovenije, predhodnico Osvo- bodilne íronbe slovenskega naroda. Dne 24. oktobra 1939 je bil zbor zastopníkov Zveze delovnega ljudstva za Belo krajino in Dolenjsko V Ćrnomlju. Udeležili so se ga Rudi Zupanc in Maks Henigrnan iz Dolenjskih Toplic, Anton Pir- nar Z Broda pri Novem mestu ter Jože Pirkovič iz Šentjerneja. Zbor sta Vodila Franc Leskošek in Ivan Kreftłf* To nevarno naraščajoče vrenje pa je vznemirilo reżim Cvetković-Maček, ki je spoznal, da z zako- nom o zaščiti države ne more več dovolj učinko- vito zaustavljati protifašističnega gibanja in dele komunistične stranke. Zato je 15. decembra 1935 izšla ministrska odredba, po kateri so mogle że upravne oblasti prve stopnje pošiljati kamorkol; osebe, ki motijo red in mir. S tem se je tudi v Ju- goslaviji začela doba koncentracijskih taboriš‹ ww” í = J ¬ i su n›'1n›w- fi D‹LlŁ1l\ F E Yoz›u'"' ze .o :1 iz n łŚTłl“fř6`6E›"|"fb (Ivanjica, Bileća). Kljub povečanemu nasilju re- žima se je Zveza delovnega ljudstva nagle širila, njeno prízadevanje, da se navežejo stiki s Sovjet- sko zvezo, se je ízražalo predvsem v akciji za usta- novitev Društva prijateljev Sovjetske zveze. Ban- ska uprava pravil društva sicer ni potrdila, tuda akcija je KSS še bolj zbližala z drugimi demokra- tičnimi silami na Slovenskem, Tako je príšlo do tesnejšega sodelovanja z delorn krščanskih sociali- 2 - Spomeniki naj govore stov in z demokratičním krilom Sokola kakor tudi do združevanja delavskega razreda v okviru De- Iavske enotnosti. Če poznamo prizadevanje komunistične stranke zadnja leta pred drugo svetovno vojsko za čím tes- nejše povezovanje vseh demokratičnih sil, potem šele lahko prav razumemo tako zgodnjo ustanovi- tev Osvobodilne fronte slovenskega naroda apri- la 1941. 17 Začetki vstaje Po pristopu Jugoslavije k trojnemu paktu 25. marca 1941 in po velikih demonstracijah, ki so se zato razplamtele po vsej državi, ter po padcu Vlade je CK KSJ V razglasu 30. marca 1941 oblikoval zahteve ljudstva, Simovićeva vlada pa je prepri- čevala Hitlerja in Mussolinija, da se z novo vlado zunanja politika ni spremenila, ter se obenem po- gajala s Sovjetsko zvezo za sklenitev pogodbe 0 medsebojni pomoči in prijateljstvu. Zavlačevala je obrambne priprave, boječ se izzvati Hitlerja. Toda Hitler je zaradi dogodkov V Jugoslaviji odložil na- pad na Sovjetsko zvezo, določen za 15. maj 1941, in nemudoma sklenil opraviti najprej z Jugosla- vijo. Začelo se je 6. aprila 1941 z bombardiranjem Beograda, a fašistične divizije _ nemške, itali- janske, madžarske _ so strnjeno ogrožale skoraj vse jugoslovanske rneje. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen je istega dne, 6. aprila 1941, sestavil narodni svet, poiskal stike z Nemci in jim pojasnil svoje želje 0 ustanovitvi ››neodvisne‹‹ slo- venske dižave v okviru nemśkega rajha ter od po- Veljstva jugoslovanske Vojske V Sloveniji zahte- val, da opusti sleherni odpor, častniki in Vojaki pa naj do nadaljnjega ostanejo na svojih mestih. Hkrati je izdal razglas o ustanovitvi slovenske le- gije, ki naj bi varovala red in mir. Na Dolenjskem so slovensko legijo, ki so jo V Novem rnestu in okolici imenovali narodno stražo, ustanavljali žu- pani. Natlačen je ízdal še razglas z zahtevo, da Vse civilne osebe izročijo orožje, pač iz strahu, da se ne bi ljudstvo oborožilo s povsod razmetanirn orož- jem. Novomeški komunisti so narodno sttažo dobro izkoristili. Kot njeni člani so pazili na Vojaško skla- dišče V Źabji Vasi, od koder so odnašali orožje in strelivo V bližnji Ragov log in ga tam poskrili. S tem orožjem in tem strelivom se je pozneje oboro- žila prva novomeška partizanska četa. Jugoslovanska vojska se je v razsulu umikala, saj se je večina generalov in drugih častnikov pre- dala sovražniku. Razpadala je tako naglo, da ni bilo mogoče pripraviti nobenega odpora. Neinčija je zavrnila ponudbo njenega vrhovnega poveljstva o sklenitvi premirja in zahtevala brezpogojno vdajo; to so podpisali 17. aprila 1941. Simovićeva Vlada je s kraljem Vred pobegnila V tujino. Tudi delo bana Natlačena in narodnega sveta je kmalu prenehalo, in to 20. aprila 1941, ko je ci- 18 vilno oblast V Ljubljani prevzel Visoki komisar Emilio Grazioli. Del slovenske buržoazije z banom N atlačenom na čelu je začel z italijanskimi fašisti takoj odkrito sodelovati in iz njenih predstavnikov so Italijani 27. maja 1941 sestavili tako imenovano konzulto ¬ sosvet _ kot organ svoje okupatorske uprave. Komuriistična stranka Slovenije je takoj 6. apri- la javno z letakom pozvala prostovoljce na obram- bo domovine pred fašističnimi osvajalci. Prosto- voljci so že naslednji dan začeli prihajati V Novo mesto, kjer je bil štab dravske divizije, in to iz vse Slovenije. Vojaško poveljstvo jih je nastanilo V gimnaziji, ni pa poskrbelo niti za prehrano niti za uniforme in orožje. Prostovoljci so se povezali s partijsko organizacijo v Novem mestu in zaht‹~› vali izpustitev zaprtih komunístov. Potem jih je del odšel proti Zagrebu in Karlovcu, od koder so se le težko rešili, ker so tam že razglasili Neodvisne dvžavo Hrvatsko, del se jih je odpravil na svoje domove. Dne 10. aprila 1941 je odšlo iz Ljubljane tudi devet članov CK KSS, da bi se v Novem me- stu pridružili prostovoljcem. Toda že pri Trebnjem so naleteli na znarnenja razsula, zvedeli za razgla- sitev Neodvisne države Hrvatske in zato poti niso nadaljevali. Naslednji dan so irneli blizu Trebnjega sejo pod vodstvom Franca Leskoška ter na njej sklenili, da je treba takoj začeti zbirati orožje, ki ga je odmetavala Vojska, razkrinkavati politike in generale, ki so izdali domovino; člani CK KSS naj se pri priči vrnejo na svoja mesta, kompromiti- rani pa morajo brž V ilegalo. V Novem mestu ni bilo Več nobene oblasti: voja- ška je razpadla, civilna se je potuhnila. Množice so plenile Vojaška skladišča, čeprav je bilo povsod še polno Vojakov. Vse je že bilo prepričano, da je vojske konec. Tedaj pa so 11. aprila 1941 nemški zračni razbojniki ¬ štuke začeli metati bombe. In tako je Novo mesto, ki je bilo brez obrambe, do- živelo prvi napad iz zraka. Bombardirali so divizij- sko skladišče streliva V poslopju tedanje meščan- ske šole (danes osnovna šola Katje Rupena). ltalijanski XI. armadni zbor je z dvema divizi- jama prodiral proti Ljubljani. Diviziji Re in Isonzo sta s predhodnicama divizije Celere in bersaljerov V večernih urah 11. aprila 1941 dosegli Ljubljano. Štab X1. ar-madnega zbora je 13. aprila 1941 priśel na Vrhniko. Ljubljano je zasedla divizija Re, di- vizija Isonzo pa se je poinikala proti Kočevju. Dne 13. aprila sta oddelek divizije Celere in bersaljer- ski oddelek, ki sta prva prišla V Ljubljano, odšla preko Grosupljega, Żužemberka, Dolenjskih To- plic, Starih žag in Bele krajine v sestav VI. armad- nega zbora proti Vrbovskemu. Za zasedbo Itali- janom prepuśčenega dela Slovenije sta torej ostali dve diviziji, Re in Isonzo. Poveljstvo divizije Re je bilo v Ljubljani, poveljstvo divizije Isonzo pa v Kočevju. V prvi polovici maja 1941 je divizija Re odšla iz sestava XI. armadnega zbora, zato je za- pustila Ljubljano. Nadomestila jo je divizija Gra- natieri di Sardegna. V dneh 12. in 13. aprila 1941 so prišle v Novo mesto prve večje nemške enote. Ker dotlej raz- mejitvena črta med Nemčijo in Italijo _ kaj bodo zasedlí eni in kaj drugi _ ni bila določena, sta se 22. aprila 1941 sestala na Dunaju zunanja ministra grof Ciano in von Ribbentrop. Nemci, ki so se ču- tili močnejši. in so računali tudi na razpoloženje ljudi, so Italijanom mejo kar narekovali. Mussolini je na posvetu generalov v Gorici 31. julija. 1942 po- tožil: »Po razpadu Jugoslavije nam je ostal v rokah manjši, in to slabši del Slovenije. Nemci so nam določiJi mejo in nam ni preostalo drugo, kakor da smo to vzeli na znanje.‹‹ Na Dolenjskem so Nemci Italijane izrivali, tako da si niso mogli zagotoviti niti tistega, kar jim je bilo obljubljeno z dunajskim sporazumom. Tudi na Dolenjskem so si namreč že poprej zagotovili spretne agitatorje. To so bili člani nemške narodne manjšine, organizirani V Kulturbundu, in naši de- lavci, ki so odhajali v Nemčijo, kjer so jim omo- gočali dobre življenjske in delovne pogoje. Ti so ob vrnitvi prikazovali nemški rajh kot raj za de- lovne ljudi. Marsilšdo, ki so ga leta in leta stiskale hude gospodarske razmere, je zaradi nevednosti in politične nerazgledanosti v prvem trenutku na- sedel tej hitlerjevski propagandi, ki mu je prika- zovala nemški nacizem kot edino mogočo obliko socialne pravičnosti. In ker je Nemčija leta 1939 sklenila celo pogodbo s Sovjetsko zvezo, je to bilo novo, močno propagandno sredstvo pete kolone in kulturbundovcev. Nikoli pa ni mogel našega človeka preslepiti ita- lijanski fašizem, ker se je dobro spominjal italijan- skih vojakov s soške fronte kot strahopetcev in vedel, kako na Primorskem zatírajo slovenski ži- velj. Če vse to upoštevamo, razumemo, da so Nemci lahko izkoriščali razpoloženje naših ljudi _ ti so sami premikali table z napisem Deutsches Reíchs- gebźet (nemško državno ozemlje), trgali italíjanske zastave in razobešali nemške _ ter jih hujskali proti Italíjanom kakor na primer v Šentjerneju, kjer je 22. aprila 1941 prišlo do spopada med do- maäni in žandarji, ki so nastopili po nalogu Itali- janov in nekaj ljudi aretirali. Pridrveli so tudi Italijani iz Novega mesta. Że naslednje jutro pa so se pripeljali Nemci iz Brežic, izpustili zaprte in lju- dem naročili, naj jih v sili pokličejo. Italijani so se poparjeni vrnili v Novo mesto. Nemški vojaki so dan za dnem vdirali na ozem- lje, določeno Italiji, in plenili, največ v pleterskern samostanu. Dne 27. aprila 1941 so novomeški hit- lerjanci za eno noč prevzeli oblast in razglasili pri- ključitev Novega mesta k rajhu. Dne 1. maja 1941 so pripravili protiitalijanske demonstracije. Pohod okoličanov je bil krnalu pri kraju, ker so jih za- ustavili vojaki železniške milice in nekaj karabi- njerjev, to je posadka, ki je bila takrat v mestu. Dne 2. maja 1941 so bile demonstracije še v Treb- njem; tu so padle tudi prve žrtve (7 mrtvih in 8 ra- njeníh). Ta nefred ob razmejitveni črti je generala Maria Robottija pripravil do tega, da je zaukazal pre- mestiti. poveljstvo divizije Isonzo iz lšoč_evja..,vi Novo mesto. Prav tako je pohitel Mussolini in 3.¬maja-'I9'41 izdal ukaz, da se zasedeno slovensko ozemlje kot »Ljubljanska pol-:rajina«, ki bo imela zaradi strnjenega slovenskega prebivalstva avto- nomen značaj, priključi Italiji. Toda Nemci so v za- četku maja 1941 dolino Krke skoraj do Novega mesta ponovno zasedli. Ko so Italijani 3. maja 1941 prišli v Šentjemej, jim je podčastnik, poveljnik tamkajšnjega nemškega oddelka, izjavil, daje treba po sporočilu krajevnega političnega komisarja, ki sprejema ukaze naravnost iz nemške državne pi- sarne, imeti ta predel za nemški in da morajo zato nemške čete ostati.“ Začelo se je potiskanje nem- ške meje ob obeh bregovih Krke navzgor, tako da so Nemci vzhodno od Novega mesta dosegli Mač- kovec, Smolenjo vas in Cikavo. Meja se je umirila šele 9. in 10. junija 1941, ko so Nemci zapustili Śentjernej. Tedaj je njihov policijski nadporočnik v Šentjerneju vpil na trgu, da ne gredo daleč in naj jih prijatelji le pokličejo, če bodo potrebovali pomoč. In res niso šli daleč. Utaborili so se že na Bučki, v Kostanjevici pa postavili svoje straże onkraj mostu. Šele tedaj so Italijaní lahko poslali v Kosta- njevico in Šentjernej svojo vojsko in karabinjerje in uveljavili svojo civilno oblast. Medtem ko so okupatorji zasedali slovensko ozemlje in je močnejši skušal ízpodriniti šibkej- šega, kjerkoli in kakorkoli je mogel, ter postavljali svojo oblast, pa CK KPS niti trenutek ni miroval, saj ga dogodki niso našli nepripravljenega, Że 27. aprila 1941 so se na pobudo Kornunistične par- tije Slovenije sestali v Ljubljani njeni predstavniki s predstavniki krščanskih socialistov, demokratič- nega krila Sokolov in kulturnih delavcev ter usta- novili Protiimperialistično fronto, ki se je po nem- škem napadu na Sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno frontu slovenskega narodalfi Na tem sestanku so ugotovili, da so uspehi Hitlerjeve de- magogije lahko le trenutni, saj je na vidiku mno- žično gibanje za osvoboditev in združitev sloven- 19 skega naroda, da se bodo protiljudski politiki raz- krinkali kot protinarodni elementi, da ska usocla in prihodnost slovenskega narada kar najtesneje po- vezani z usodo Sovjetske zveze in da je treba slo- venske množice začeti takoj zbirati na temelju boja za osvoboditev in združitev, Ustanovitev Osvobodilne fronte je bila posledíca predvojnega delovanja komunistične stranke, ki je z ljudsko fronto in z Zvezo delovnega ljudstva Sloveníje zbirala okrog sebe vse, kar je bilo na- prednega v slovenski družbi, ter tako gradila sploš- no narodnoosvobodilno gibanje in na široko odprla vrata tistirn, ki so v tem gibanju resníčno želeli so- delovati. Vinko Kristan je, potem ko so ga izpustili iz zapora, odšel na politično delo v Ljubljano, posle sekretarja okroržnega komiteja KPS Novo mesto pa je prevzel Dušan Jerebl Po navodilih CK KPS je okrožni kornite że ob koncu aprila 1941 začel pripravljati bojne skupine, v katere je članstvo KPS in SKOJ vključevalo šteińlne simpatizerje. Te skupine so zbirale orožje, imele vojaške vaje, raznašale ilegalno literaturo, predvsem pa s poli- tičnim delom širile ideje Osvobodilne fronte. Šte- vilo strankinega članstva se je povečalo, ker se jih je veliko vmilo domov iz raznih krajev Jugosla- vije, Maja in junija 1941 so se ustanavljali terenskí odbori Osvobodilne fronte (OF) po vsej Dolenjski. Że maja 1941 so ti odbori začeli delati V St. Petru (zdaj Utočec), Gabrju, Zužemberku, junija 1941 na gimnaziji v Novem mestu, v Kandiji, verjetno tudi że v Bršljinu in Prečni, takoj po napadu na So- vjetsko zvezo v Šentjerneju, v Kostanjevici in še drugod. Glavni organizatorji in organizatorke OF na Dolenjskem so se sestali v drugi polovici ju- nija 1941 v Novem mestu v Mramorjevi hiší (na- sproti lekame; zaradi razšíritve ceste so jo pudrli). Ugotovili so, da so dani vsi pogoji, da Osvobodilna fronta zajame večino prebivalstva. lzvolili so I _;g „ ._ : 9 ¿ „_^ifff ::›m›w¿mmi> =‹»!'='fl‹'>°”f'“ po `Âśśw'łww.a; W _.W _ , _ ¿ ' ' Í ~o‹ę›oz‹mos«:=a‹c›ß2 ¬ , _ 'iu E: R ŚÊ' *"\' jw Å*ŠŜ;ŠŠeŸuŠ* WKâā'*`“mß ` ;§~ Plošča na osnovni šoli Otočecç na njej piše, da je bil na Otočcu ustanovljen odboi' OF že maja 1941. Poleg tega pa so na njej vpisani še vsi važnejši krajevni do- godki. Vzidal jo je KO ZB NOV Obočec 20 Plošča na Pavčevi zidanici v I-Lrastju, kjer je bil okto- bra 1941 ustanovljen krajevni odbor OF. Vzidal jo je K0 ZB NOV Orehovica okrožni odbor OF s sekretarjem dr. Francem Hoče- varjem. V njem so bili Dušan Jereb, Marjan Vi- voda, Ivan More, Fani Košir in pozneje Lado Am- brožíč. Zdaj se je organizacija OF hítro krepila. V Novem mestu so nastajali odbori po ustanovah in podjetjíh, ženske so delale v posebnih terenskih, ostali pa v uličnih odborih. Zbirale so predvsem hrano, denar, obleko, zdravstvene potrebščine in razširj ale ilegalno literatura. Julija in avgusta 1941 so postawili odbore OF krojaškí pomočniki, železniško osebje, osebje v tekstilni tovarni in v tovami keramike. Prav tako so irneli takšne odbore že v Żabji vasi, na Mali in Veliki Cikavi, na Slatniku, v Smolenji vasi, na Krki, na Selih pri Ratežu, v Gotni vasi, Regrči vasi, na Gorenjih Karnencah in drugod. V ta čas sodi tudi ustanovitev treh rajonskih odborov: ra- jonskega odbora Novo mesto desni breg in rajon- skega odbora Novo mesto levi breg ter na železni- škí postaji. Żelezniški rajonski odbor je pripravil po navodilih iz Ljubljane terenske odbore OF na vsem področju sekcije za vzdrževanje proge od Grosupljega do Metlike. Jeseni 1941 so šentjernej- ski aktivisti na sestanku na Vinjem vrhu pri Beli cerkvi sklenili, da hodo organizacijsko povezali od- bore OF V nekdanjih občinah Šentjernej, Sv. Križ prl Kostanjevici (danes Podbočje), Kostanjevica, Orehovica, Šmarjeta, Škocjan in Bela cerkev. Po vseh vaseh tega področja so se ustanavljali teren- ski odbori OF, tako npr. avgusta 1941 na Javoro- vici, oktobra 1941 v Hrastju, že avgusta 1941 pa so v Kosovi gostilrii V Vrhpolju ustanovíli rajonski odbor OF Šentjernej. Ob koncu poletja 1941 je deloval tudi že rajonski odbor OF Straža-Toplice, še predtem pa je bila organizirana vsa Toplíška dolina. Julija 1941 so izvolilí tudi rajonski odbor OF 1\/Iirna peč. Po ljubljanskem sestanku komunistične stranke 1. in 2. junija 1941, na katerem so pripravili vse za prehod na oboroženo vstajo, so pri okrožnem ko- miteju KPS Novo mesto izbrali tričlanski vojni komite, ki so ga sestavljali Dušan Jereb, Srečo Preželj in Niko Šilih. Vojnim potrebam se je pri- lagodila tudi strankina organizacija in se uredila v trojke. Na dan napada na Sovjetsko zvezo 22. ju- nija 1941 je CK KPS ustanovil Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet in sklenil pozvati slo- vensk.i narod, naj se upre z orožjem. Ŝe isti dan se je sestal okrožni komite KPS v Novem mestu in sklenil, da je treba hitro sestaviti manjše Vojaške skupine, ki naj pri priči začno s sabotažnimi akci- jami _ tako naj na primer podirajo telefonske drogove in režejo telefonske žice _ kompromiti- rani komunísti in komunistke pa naj se brž umak- nejo v ilegalo. Kurirji so s skiepi takoj seznanili strankine organízacije v okrožju. V noči na 23. ju- nij 1941 so komunisti v več krajih Dolenjske že pretrgali vojaške in poštne telefonske zveze. Kmalu nato _ ob koncu junija ali v začetku julija 1941 _ je prišel v Novo mesto Miha Marin- ko in posredoval sklep CK KPS, da je treba takoj preiti v oborožen upor. Na seji okrožnega komíteja v mlinu nad Srebrničarni se je pokazalo, da ne- kateri niso dovolj trdni v odločitvi za prehod na oboroženi boj. Zato so jih nekaj izključili. In prav zato je ta seja. pomembna, saj je obračunala s pre- računljivostjo in omahovanjern v trenutku, ko je bilo treba odločno stopiti na čelo oboroženega upora. Dne 20. julija 1941 je bilo v gozdu nad ope- karno v Prečni širše posvetovanje komunistov in komunistk, kjer so razpravljali 0 rajonskih in te- renskih odborih OF, o njihovem delu in o vpoklicu borcev in bork. Poleti 1941 se je sešel v Novem mestu dkrožni odbor OF s predstavniki rajonskih odborov novomeškega okrožja. Oktobra 1941 je po odhodu dr. Franca Hočevarja V Belo krajino postal sekretar okrožnega odbora OF Dušan Jereb, po njegovem odhodu v Ljubljano pa 2. decembra 1941 Viktor Avbelj-Rudi. Poleti 1941 sta okrožni kornite KPS in okrožní odbor OF skušala v glavnern vključiti v Osvobo- dilno fronto vse zavedne ljudi, bodisi iz narodnja- ških, bodisi iz katoliških vrst. Ćlanstvo Sokola sta v Osvobodilno fronto vključevala dr. Jože Rus in Lado Ambrožič. Na njuno pobudo so_julija oziroma avgusta 1941 sklicali sejo sokolske župe v Novem mestu, ki je biLa v Kobetovi hiši na Glavnern ttgu (danes zavarovalnica Sava). Sokolska župa se je Osvobodilni fronti takoj pridružila in pozvala vsa svoja društva, naj v njej sodelujejo. Nato so člani sokolske župe začelí povezovati članstvo Sokola v OF i.n uredili zbiranje orožja. Lado Ambrožič je povezal članstvo Sokola v rajonu Dolenjske Toplice, ki se je že pred tem na svojo pobudo vključilo V priprave na oborožen odpor. Glavna pobudnika ten priprav na topliškem področju sta bila Jože Bradač in Martin Šlibar. Vodstvo sokolske župe je Plosca na zidaníci na Vinjem vrhu prl Beli cerkvi, kjer so se jeseni 1941 šentjernejski aktivisti dogovorili, da bo rajonski odbor OF Šentjernej organizacijsko pove- zoval OF odbore v bivših občinah Bela cerkev, Kosm- njeviœ, Orehovica, Sv. Križ pri Kostanjevici, Šent- jernej, Škocjan, Šmarjeta. Vzidal jo je K0 ZB NOV Bela cerkev bilo potem V stalnih stikih z društvi in skrbelo za prizadevnost čianstva v Osvobodilni fronti. Tudi društva Zveze kmečkih fantov in deklet so v novomeškem okrožju nastopila proti nekaterim čianom glavnega odbora Zveze, ki so bili za poli- tiko čakanja, in se izrekla za takojšnje sodelovanje v Osvobodilni fronti. Sicer pa je Zveza kmečkih fantov in deklet, potem ko je prečistila svoje vrste, stopila v Osvobodilno fronto kot celota in imela svojega predstavnika v vrhovnem plenumu OF. Vzporedno z Osvobodilno fronto so se utrjevale tudi organizacije komunistične stranke in SKOJ. Naraščalo je število članstva in nastajale so nove organizacije. Tako je bilo v Novem mestu med že- lezničarstvom pet celicz dve na postaji, dve v ku- rilnici in ena na odseku za vzdrževanje progei Na- loge teh železničarskih celic so bile izredno po- membne. Skrbele so za zbiranje vojaškega mate- riala in za širjenje propagandnega gradiva, še po- sebno pa za obveščanje vojaških in političnih fo- rumov o premikíh okupatorja. Żelezničarji-komu- 21 nisti so opravljali kurirske posle med Ljubljano in Novim mestom, poskrbeli za prevoze precejšnjih količin najrazličnejšega materiala, spravljali ile- galce V partizanske enote in opravljali razna sabo- tažna dejanja. Posebno nalogo je imela, s svojimi bogatimi iz- kušnjami še iz preclvojnih let, ilegalna tehnika, ki je v začetku oskrbovala z literature tudi Belo kra- jino. Nekaj časa je bila v hotelu Metropol. V njej so delali Ljuban Jakše, Marjeta Vasič in Ciril Po- lajnar ter Vera in Jože Moretti. Ljuban Jakše je navodila za delo tehnike dobival neposredno od tedanjega organizacijskega sekretarja CK KPS Toneta Tornšiča. W ,_ Plošča na hotelu Metropol v Novem rnestu, kjer je bila tehnika novomeškega okrožja, z napisorn: V tej hźši sa do srede marca 1942 tajøw razmnoževali letalce, časnźke 1'/rL knjižźce OF. Vzidal jo je občinski odbor ZB N OV Novo mesto O tem pripoveduje takole: ››V začetku decem- bra. 1941 me je okrožni komite poslal v Ljubljano, da bi se natanko dogovoril, kako tehniko urediti. Točno ob določeni uri me je nekje za Bežigradorn čakal Tomšič. Povedal sem mu geslo, on pa se mi je samo nasmehnil, saj sva se poznała že izpred vojske. O vsem potrebnem za ureditev tiskarne, 0 potrebščinah za tiskarno, 0 količinah papirja, 22 matricah itd. sva se dogovorila v dobrih petih minutah. Naročil mi je, da mora naśa tiskarna po~ šiljati gradivo tudi V Belo krajino, Zapisal si je, kar sem naštel, da tiskarna potrebuje, in čez nekaj dni smo že dobili vse, kar sem zahteval. Nekaj časa smo dobivali iz Ljubljane matríce že natipkane, potem pa smo jih 'cipkali sami.‹‹*° Začetna naklada tehnil-ze je bila sicer rnajhna - le okrog 200 izvodov _ a pozneje je narasla že na okrog 1000. Poleg ponatisov osrednjega tiska je izdelovala 'audi letake za potrebe rajonskih ko- mitejev KPS in odborov OF ter propagandne listke za trosilne akcije, Papir je dobivala boclisi iz raz- nih uradov (sodišče), bodisi iz knjigarne in papir- nice Vinka Kosa. Do jeseni 1941 je imela komunistična stranka V novomeškem okrožju okrog 100 članov in članic, vključenih v 25 celíc na 5 področjih in v 2 rajonih. Seveda pa se je število članstva stalno spreminjalo. Nekaterí z daljšim stażem niso prebih prve težje preizkušnje, ko je stranka zahtevala prehod na oboroženi odpor in zavzela stalíšče, da mora biti vsak komuníst borec, bodisi V enoti, bodisí na te- renu. Okrožni kornite KPS Novo mesto je to po- litiko dosledno izvajal in obračunal s slehernim omahovanjern, kar je organizacijo le še utrdílo in povečalo število njenega članstva. Tako je bilo do spomladi 1942 v okrožju 129 članov in članic in prav toliko kandidatov in kandidatk. Okrožni ko- mite je vzdrževal redne stike z Ljubljano, pred- vsern z organizacijskim sekretarj em Tonetom Tom- šičem. Vsak teden sta izmenoma hodila tjakaj Dušan Jereb in Marjan Vivoda, da sta poročala ofidelu v okrožju in prejemala navodila za naprej. __Ob koncu lata 1941 je bila organizacija OF že povsod postavljena. Okrožje je imelo več rajonskih odborov,.V/Żužemberk, ki je najprej pripadal okrož- ju Stičr/ia-Grosuplje, se je Yključil v novorneško okrožje šele januarja 1942„_'Zaradi razsežnosti no- vomeškega okrožja so se do poletja 1942 izoblíko- vala podokrožja, in to 6 podokrožij in Z rajona: podokrožje Gorjanci: Sv. Križ pri Kostanjevici (danes Podbočje), Kostanjevica, Šentjernej, Ore- hovica, Gorenje Vrhpolje, Brusnice; podokroržje Šmarjeta: Bela cerkev, Šmarjeta, Škocjan, Št. Peter (danes Otočec); podokrožje Trebelno: Trebelno, Mokronog, Šent- rupert, Tržišče; podokrožje Trebnje: Trebnje, Mirna, SV. Križ pn' Litiji (danes Gabrovka), Ćatež; podokrožje 1VIírna peč-Żužemberk: Mirna peč I, Mirna peč II, Źužemberk, Ajdovec, Dvor; podokrožje Dolenjske Toplice: Dolenjske Topli- ce, Straža, Črmošnjice." Jeseni 1941 je začela nastajati »narodna zaščitaę (NZ). Odredbo o njeni ustanovitvi sta izdala Iz- vršni odbor OF in Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet 17. oktobra 1941. Odredba pravi, naj se NZ ustanovi v okviru OF in kot sestavni del slovenskih oboroženih sil za obrambo našega na- roda pred okupatorjevim nasiljem. Pravila o ure- ditvi in nalogah NZ pa je izdalo glavno poveljstvo 20. januarja 1942. V Novem mestu je bil ob koncu leta 1941 bataljon NZ s tremi četami. s po 2 do 3 vodi in z okrog 400 čiani. V mestu in pozneje tudi drugod je delovaia var- nostno-obveščevalna služba (VOS), ki je irnela predvsem nalogo zbirati podatke o izdajalcih, so- delavcih okupatorja, katerih dejavnost se je v No- vem mestu povečala zlastí po vrnitvi odvetnika Demetrija Webleta iz ujetništva. Pri njem se je skrival tudi odvetniški pripravnik Miha Benedičič, ki so ga semkaj poslali iz Ljubljane, da bi skupaj s kanonikom Francem Kekom in kaplanom Kar- lom Wolbangorn omrtvii delo Osvobodilne fronte in hkrati pripravil vse za boj proti njej. Tudi pri- staši Draže Mihailovića so pošiljali v Novo mesto svoje ljudi, da bi vplivali na članstvo sokoiske župe, toda ta se je že odločila za sodelovanje v Osvobodilni fronti. Prizadevnost mladih je bila od vsega začetka v boju proti okupatorjem povezana z delom v OF in z njenimi akcijami. 1\/Lladina je bila med prvirni, ki je po zlomu J ugoslavije zbirala in skrivala orož- je. Obstajali so številni aktivi SKOJ, vendar v okrožju še niso bili povezani, ker še ni bilo okrož- nega komiteja SKOJ. Oktobra 1941 je množično mladinsko gibanje dobilo svojo organizacijsko obliko v Mladinski OF, ki jo je ustanovil izvršni odbor OF. Odbor Mladinske OF je bi1 tudi v No- vem mestu, ni pa bilo njenih odborov po vaseh. Mladinska OF je imela tele naloge: pridobivati mlade za boj proti okupatorju, krepiti njihovo enotnost ne glede na svetovnonazorske razlike, na- stopati proti fašističnemu pozdravljanju in vpiso- vanju v razne fašistične organizacije, udeleževati se sabotažnih akcij in mlade politično izobraževati. Dne 1. decembra 1941 je dijaštvo novorneške gimnazije obhajalo nekdanji državni praznik, ki je seveda zdaj imel čisto drugačen pomen, in to - pomen ohranjanja skupnosti jugoslovanskih na- rodov in skupnega boja zoper okupatorja. V šolo so prišli vsi dijaki in dijakinje od 3. do 8. razreda praznično oblečení in ob 10. uri vstali k dvominut- nemu molku. Zato je bilo 12. decembra 1941 iz- ključenih 200 dijakov in dijakinj (natančno 201). Delo okrožnega komiteja. KPS pri doslednem izpolnjevanju politike oboroženega odpora, pri pri- tegovanju prebivalstva v vrste OF, pri rnobilizi- ranju za partizane je ob splošnem revolucionar- nem razpoloženju rodiio vidne uspehe. Że decem- bra 1941 so izvedli vpoklic v vojsko, kar je prve mesece 1942 pospešilo dotok novih borcev in bork in že marca tistega leta pripeljalo do ustanovitve prve večje partizanske enote. Skoraj vsi so priha- jali V enote oboroženi. To, da je bilo v novome- škem okrožju po zlomu .Iugoslavije zbranega toliko orožja, każe, kako visoka je bila zavest in politična zrelost prebivalstva. Preskrba partizanske vojske ob pripravah na zimo je v celoti potekala izredno množično in urejeno. Pri tem je treba poudariti, da velja podobno kakor za Ljubljano tudí za Novo mesto, da je bilo središče vsega tega delovanja. Prebivalstvo Novega mesta je razen redkih izda- jalcev, ki so jih poznali vsi, delalo za OF in iz- vajalo vse akcije mno'žično in disciplinirano. No- ben transport nití vpoklicanih v partizane niti orožja ni tedaj padel v roke Italijanom, čeprav je večina vsega tega šlo skozi Novo mesto, navadno kar podnevi. To, da je v Novem rnestu lahko ile- galno živel sekretar okrožnega korniteja KPS, da so biie seje po raznih prostorih, da. so domačini vedeli za partizanske ranjence, ki so se zdravili v Novem mestu, da so vedeli za ljudi, ki so od- hajali V partizane, da pa Italijani vsega 'Lega niso zvedelí, jasno in dovolj zgovorno priča, kako je bilo prebivalstvo našega mesta predano narodno- osvobodilnemu gibanju. ¿„;;Lš „ . L `Tå _- =„&,::s;‹.~«›:›..z",'.'.'.=:": 1 " '." ., - , „fvşg Plošča na Glavnem trgu na hiši št. 29 v Novem mestu, kjer je bilo shanovanje okrožnega sekretarja KPS Ru- dija Avblja. Vúdal jo je mestni odbor ZB NOV v Novem mestu , Po sklepu seje okrožnega komiteja KPS v mlinu nad Srebrničami je začelo članstvo ncfiíomeškega okrožja pripravljati prvo partizansko taborišče, kamor je najprej odšel Jože Slak-Silvo, ker mu je grozila aretacija. Za njim je prišel Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic in iz Bele krajine Janko Sta- riha, dijak novomeške gimnazije. Pridružil se jim je še Ivan Bartol, tekstilni delavec in predvojni komunist, ki je 3. avgusta 1941 na Kamen vrhu vzel orožje italijanskemu vojaku. Iz gozda nad razva- linami gradu Luknja so se premaknili v biižino Brezove rebri; tukaj se jim je pridružil ljubljanski dijak Jože Sašek-Devi. Stalno so patruljirali po okoliških vaseh ter se nekajkrat spoprijeli z itali- janskimi obhodnimi stražamí. Dne 17. avgusta 1941 so minirali progo Novo mesto-Mirna. peč. Ko je 23 1/ fm, ;,' 1'.' “wł v drugi polovici oktobra 1941 zapadei sneg, so se preselili na Brezovo reber. Skupina se je postopoina večala, prihajali so novi borci, in se v pripravah za napad na Bučko izoblikovala V prvo novorneško partizansko četo 29. oktobra 1941 s komandirjem Nikom Šilihorn in komisarjem Jožetom Slakom. Ostaii borci čeie so biliz Ivan Bartol iz Novega mesta, Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic, Janko Stariha iz Črnomija, Jože Saśek-Devi iz Ljubljane, Srečko Berlič iz Ptuja, Franc Bizjak z Rake, medicinec Anton Ćo- kan iz Mozirja, Štefan Iskra iz Ajdovca, Leon Kavšek in Cińl Kuiovec iz Vavte vasi, Frania Kornel iz Ptuja, Franc Majcen iz Borovcev pri Piu- ju, Milan Merčjak iz Slovenskih Konjic, J ože Murn-Pero in Franc Novina iz Podturna, Stojan Oprešnik iz Beitinec V Prekmurju, Franc Picelj- Luka iz Gorenjega Polja, Janez Šalehar-Peter Z Dolža, a sicer delavec V Henigmanovi čevljarski delavnici v Dolenjskih Toplicah, Tone Škufca z Dvora in Edi Valant ter Božidar Vrce-Dare iz Zu- žemberka. '”ř*Ê~*V'¿*“=5'*` ' ”""'?“”"›"°“'*3*í` *tz _Y~=ś1z,:;w::_~:?f"°lI-T1 ~r ; ~ ‹›' W ii"-f~ ~,:› z~ ^ 'j '~››' Å ,g .:¿ ~_' = „›._:=¿ .~ „f E -,'* ai; “ -_ .„~›,_¿¿==, ~ '¿›,=_„;;~=._ş¬;_¿;„ ._ › z V 4. * -Ż§.“ .= ?-:inf ~ iż?? 1 V '›'f:»;,f:§w;ş,',';, ' ~ _si , .z =1 fiřx ;ima we,- *Šă Plošča na hiši sredi vasi Brezova reber, kjer je bila 29. oktobra 1941 (ne 26. oktobral) nsiianovljena novo- meška partizanska četa, Vzidal jo je KO ZB NOV Dvor Ko se je četa odpravljala v napad na Bučko, je ostal V taborišču oziroma na Frati J ože Siak-Siivo, ker zaradi močne kratkovidnosti v noči, megli in snegu ni moge] na pot. Pohoda na Bučko se ni ude- ležila tudi trojica partizanov, ki je prišla v tabori- šče novorneške skupine septembra 1941 s Krškega polja prek Gorjancev, kamor se je umaknila po porazu krške partizanske skupine ob koncu ju- lija 1941. Ta - Milka Kerin, Franc Pacek in Edi Zidarič -_ se je namreč predtern vrnila v Zasavje. Vodja civilne uprave za Spodnjo Štajersko je 20. oktobra 1941 izdal odredbo o izselitvi sloven- skega življa iz Zasavja. Na to ozemlje naj bi se na- seiili kočevski Nemci in se tako vrnili v nemški rajh. S tem je bila določena tretja stopnja veli- 24 kega nemškega izselitvenega načrta, ki pa zaradi naglega razmaha narodnoosvobodilnega gibanja ni bil nikdar uresničen. Dne 26. septembra 1941 je bilo v Stoiicah pri Krupnju posvetovanje pokrajinskih poveljstev na- rodnoosvobodilne vojske z glavnim štaborn, ki sta se ga iz Slovenije udeležila Franc Leskošek in Mi- ha Marinko. Tu se je giavni štab preimenoval V Vrhovni štab narodnoosvobodilnih in partizanskih odredov Jugoslavije. Na tem posvetovanju so ugo- tovili, da bi morali na Siovenskern neusmiljeno uničevanje in preganjanje slovenskega naroda z rodne grude bolj izkoristiti za splošni narodni odpon Pod vplivom tega posvetovanja in v zvezi z od- redbo vodje civilne uprave za Spodnjo Štajersko je hotele Glavno poveijstvo slovenskih partizanskih čet dvigniti v Zasavju splošno ljudsko vstajo, ki naj bi jo spodbudile skupine slovenskih partizan- skih enot. Zato naj bi se v Zasavju zbrale dolo- čene enote: v severne predele izseiitvenega pasu naj bi prišel prvi štajerski bataljon pod poveij- stvorn Franca Bozmana-Staneta, ki bi se mu pri- dnižila še brežiška četa, v južnem delu izselitve- nega pasu pa naj bi operiral dolenjski bataljon, ki bi se ustanovil iz novomeške, belokranjske, mokro- noške in grosupeljske čete. Ta bataljon naj bi vdrl na nemško zasedbeno ozemlje pri Bučki in tam obračunal z nemško postojanko. Akcija je biia nad- vse pomernbna, zato so politično in vojaško Vod- stvo zaupali Mihi Marinku in dr. Alešu Beblerju. Mokronoško četo je 'u začetku sepiembra 1941 11 Mirenski dolini ustanovil Milan Majcen. Tjakaj je prišel iz 'mokrške čete s španskim borcem Jože- tom Nosetom-Śpanom in s še 7 tovariši, da bi na- brał borce za bojno enoto, ki naj bi takoj začeia z akcijami. Tako se je Milan Majcen irrnii na domača via, saj je bil rojen 17. novembra 1914 1) Št. Janžu na Doienjskem. V Karlovcu se je 1) koiodvorski restavraćiji izučil za natakarja in bii nato zaposlen 1; Zidanem mostu, na Pragefskem in v Daj-dama u Ljubijani. Leta 1940 je vzei 1; najem gostiino pri Keršiču na Ceiovški cesti 'u Ljubijani. Ker je bii 'useskozi napredno usmerjen, je 'U zadnjih letih pred 'uojsko sodelouai 'u glamiem odborn Zveze kmečkih ƒantov in deklet. Bil je somišljenik komu- nistične stronke in U njegovi gosiilni je biio zbira- lišče komunistov in protiƒašistov. Takoj po okupaciji je postal 'onet aktivisł; Osuc- bodilne ƒronte. Itaiijanski zaupniki so že 26. juni- ja 1941 sporočm karabinjerjem, da je njegooa go- stiina komunistično gnezdo, kjer se zbirajo ljudje, ki pripmoijajo akcije proti Itaiijanom. Ko so v Ljubljani 29. juiija 1941 nstreiili nekega gestapov- ca, so za napad osumili Milana in ga 'u noči med 1. in 2. avgustom 1941 aretirali ter odpeljali v po- licijske zapure v šentpetrski uojašnici. S pomočjo ijubijanskih komunistoi: je 7. avgusta 1941 skupno Narodní heroj Milan Majcen s Francem Leskoškom, Ludvikam Smrekarjem, Francem Pokovcem, Tonetom Zalarjem in Jožetom Revelandom pobegnil iz zaporov in odšel takoj v partizane na Mokre. Dne 7. septembra se je pome- šal med izletnike 1: koči v Iškem Vintgarjn, ker so bili partizani obneščeni, da so med izletnżki tndi preoblečeni italijanski policijski agenti. Majcen jżh je sam odkril in polovil. General Robofrti se je 170- tem razburjal, da so policijski agenti z nesprelnim vohunjenjem pokvarili že pripravljeni uojaški na- stop proti partizanom. Ko je Milan Majcen prišel 1.: Mirensko dolina, je nstanovil mokronoško četo in hodil na 'razne akcije, zlasti v predele okrog K1/.ma _ na nemško zased- beno ozemlje in spodbujal prebivalce k upowa. Proti konca oktobra 1941, preden je mokronoška četa šla v napad na Bučko, je odšel z Jančijem Mevžljem 1.› Murnice p'ri Śt. Janžu na sestanek 8 kmeti. Tn pa sta bila Majcen in Mevželj izdana. Nemška obmejna policija je 28. oktobra 1941 zve- če'r obkolila hišo, 'u kateri sta bila oba partizana. Začel se je neenak boj. Nemcem je prišel na pomoč še en policijski oddelek iz Sevnice. Oba borca sta izredno pogumno, iznajdljivo in domiselno odbi- Doprsni kip Milena Majcna na dvorišču vojašnice »Mi- lana M8jcna« v Novem mestu. Postavila ga je ko- menda garxfizona Novo mesto 26 jala napad za napadom. Lovźla sta nemške ročne bombe in jih, še preden so se razletele, metala nazaj med Nemce. Tedaj pa se je ena izmed bomb Mevžlju razpočila o foki in ga ubila. Nemci so dobili še težke minomete in strojnice ter z mino- meti hišo ponouno zažgali. Ranjeni Majcen se je nato umikal proti kleti in streljal 'na napadajoče soirražnike, ki so ga končno prerešetali s strojnico. Po 'nemškem uradnem poročilu. so imeli Nemei 7 ranjenih, po zatrjevanjn naših ljndi pa nekaj mrivih in 19 ranjenih. Oba borca so najprej dali zakopati blizn prizorišča boja, čez 14 dni pa so ju. odkopali in z 'usemi 'uojaškimi častmi pokopali na pokopališču 'u Śt. Janžu. Milan Majcen je že takrat zažioel 'med ljudmi kot legendaren jimak, bil jim je zgled bojevitosti in ljubezni do domovine. Odlikovan je bil z 'r2å0'f1ß narodnega heroja, njegovo 'Lme pa je oklesano 17 spominski loži v Nouem mestn. Tudi vojašnica 1: Nowem mestn se imeni/.je po narodnem heroju Mi- lanu Majcnu.. V zvezi s pripravami za napad na Bučko je prišel v Novo mesto dr. Aleš Bebler. Po njegovem na- ročilu je odšel V Belo krajino Jože Košir, da bi zbral tamkajšnje partizane in jih pripeljal na zborno mesto nad Šmarješkimi Toplicami. V go- stiini ob cesti blizu Šmarjeških Toplic je bila javka. Tu je bil štab in tu sta Miha Marinko in Aleš Be- bler sprejemala poročila 0 pripravah, sestavljaia načrt pohoda in dajala potrebna navodila. Zaradi neprestanega sneženja ni mogla priti na zborno mesto grosupeljska četa. Novomeška četa je kreniia z Brezove rebri pod Hmeljnikom preko Trške gore in mimo Starega gradu, kjer je zajtr- kovala, proti Šmarjeti 29. oktobra 1941 ponoči. Ita- lijanski komísar za javno varnost v Novem mestu je sporočal, da je 30. oktobra 1941 prišlo na Stań grad 17 upornikov, ki so, dobro oboroženi, po dve- urnem počitku krenili v neznano smer. Bila je to novomeška četa, ki na svoji poti od Brezove rebri do Otavnika ni nikjei' naleteia na Itaiijane, kar so jo domačini mimo njihovih postojank varno vodilí. Tu bi se bili rnorali združiti z belokranjsko četo. Toda Belokranjcev ni bilo. Belokranjska četa, ki se je zbrala na Smuku nad Semičern in od tod krenila preko Gornjih Laz mimo Radohe in Pristave pri Podgradu skozi Koroško vas, Plemberk, Orehek in Veliki Slatnik, nad Ratežem prečkala eesto Novo mesto-Brežice ter mimo Sel in Gnmberka. prišla do Otočca, bi bila morala tu prek Krke na levi breg. Ker je bil most med otokorn, na katerem stoji grad Otočec, in desnim bregom Krke porušen in ker četa pa šesturnem postanku ni mogla najti prehoda prek Krke, se je odloči1a,' da se vrne. V noči od 1. na 2. november 1941 je prenočila na Podgradu, naslednjo noč pa na Gornjih Lazah, ne da bi vedela, da so ji za petami. enote 24. polka divizije Isonzo. Zato je bila napadena iznenada. Dne 2. novem- bra 1941 je pr-iśio pri Gornji Težki vodi do strelja- nja med prvo italijansko kolono in partizani; tako so partizaní sami odkrili sovražniku svojo sled. Italijani so četi sledili do Radohe, kjer so izgubili vsako sled za njo in že mislili tu prenočiti. Tedaj pa sta jim izdajalca povedala, da so partizani na Gornjih Lazah. Italijani so prodirali proti vasi in okrog pol devetih zvečer je prišlo do ostrega boja, v katerem je od 29 partizanov ostalo živih samo 8. Italijani so ujeli J ožeta Mihelčiča, člana CK KPS, in ga V Ljubljani ustrelilí. J ože Mihelčič je bi] Od- Iikovan z redom narodnega herojaß” Na Otavniku se je novomeška četa združila Z mokronoško četo, ki. jo je vodil španski borec J ože Nose-Špan. S to skupino je prišel tudi komisar glavnega poveljstva Miha Marinko. Za komandan- ta bataljona, ki naj bi nastal po združitvi dolenj- skih čet, je glavno poveljstvo poslalo Jerneja Ga- šperšiča, predvojnega komunista in do tedaj ko- mandanta krimskega bataljona. (Ustreljen je bil 11. maja 1942 kot talec na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani skupaj s prof. Jožetom Šeškom iz Kočevja in s še 8 tovariši.) Dne 1. novembra 1941 je skupina prekoračila italijansko-nemško razmejitveno črto in se usta- vila pod Bučko; tu so vse borce podrobneje sezna- nili z načrtom napada na ta kraj, kjer je bila nem- ška postojanka z zapori. Enota se je razdelila na tri desetine. Določeno je bilo, da napadejo šolo, v ka- teri je bila posadka, s čelne in hrbtne strani, hkrati pa naj bi z močnim ognjem razbili šipe, pometali skozi okna v razrede čimveč bomb in nato z juri- šem prisilíli sovražnika k predaji. Napad naj bi se začel ob polnoči. Franček Majcen, eden izmed udeležencev na- pada na Bučko, opisuje trenutke pred napadom in napad sam takolez »Čakali smo do polnoči, ko bi morali napasti. Za večino je bila Bučka prvi večji napad -_ ognjeni krst. Med šelestenje koruznice so se mešale tesnob- ne slutnje. Sedela sva skupaj z Jožkom Saškom- Devijem. Sašek je bil kakśni dve leti mlajši od mene. Spoznala sva se šele V novomeški četi. Do- tlej sva govorila med sabo samo nepomembne stvari. Zdel se mi je preveč površen, morda celo pobalinski, da bi se mu približal. V kozolcu pod Bučko sva le po naključju sedela drug zraven dru- gega. Kdo je začel pogovor, ne vem. Bržčas on. Pripo- vedoval mi je o svoji težki mladosti in o tem, da se je oče, ko je ovdovel, znova poročil, da ga ma- čeha ni marala. Še očeta je tako spravila pod svojo oblast, da se mu ni upal izkazovati naklonjenosti. Devi je večkrat poudaril, da mu je V partizanih, kljub težavarn in nevarnostim, laže, kakor mu je bilo doma. Sredi pogovora pa mi je kar naravnost zastavil vprašanje, ki je mučilo tudi mene: Ali bo nocoj Plošča na gostilni »Beti« ob cesti Družinska Vas- Šmarjeta, na križišču, kjer se odcepi cesta v Śmarjee ške Toplice. Tu sta bila javka in štab, ki je pripravil napad na Bučko. Vzidal jo je KO ZB NOV Šmarjeta nevarno? Ali se ne bojiš, da bi. padel? Delal sem se junaka, čeprav mi je bilo težko pri srcu. Saška moje junačenje ni prepričalo, Začel mi je pripo- vedovati 0 dekletu, ki ga je imel rad. Njegova iz- voljenka je bila mesarjeva hčerka iz soseščine. Videti je bilo, da ji še ni razodel svojih čustev. Bila je pač navadna mladeniška ljubezen, ki se je izražala v pogledih, nejasnih namigovanjih, pame- šana z otroškirn igranjem. Spominjam se, da mi je resno, brez posmeha, zaupal, da jo je nekoč za šalo prebunkal in da mu tega ni zamerila. Tedaj sta se bržkone zbližala. Glas mu je zadrhtel: Ali ji boš sporočil moj pozdrav, če born padel? Tolažil sem ga, da ne bo padel in da nima pomena govoriti o takšnih stvareh. Ostal je trmast, povedal mi je njeno ime in natanko opi.sal rnesarijo v Śiški, kjery jo bum lahko našel. Obljubil sem mu, da born iz- polnil njegovo naročilo. Pomiril se je. Po tem po- govoru sva umolknila in tudi za kakšno minuto zadremala. ' Ko so me pred napadom zbudili, sem kar drgetal od mraza in bil čisto pijan od zaspanosti. Nisem se je mogel otresti do Bučke, do katere smo od ko- 27 zolca hodili približno pol ure. Bi.l sem v skupini, ki je imela nalogo napasti s čelne strani. Pa smo že v začetku imeli smolo. Prostovoljca, ki bi rnorala odstraniti stražarja, nista bila dovolj spretna, zato seveda ni šlo brez streljanja. Nemci v šoli so bili pravočasno obveščeni. Poslopju smo se približali brez težav na 100 do 150 metrov, iskali za drevesi, hišami in cerkvijo varno kritje in potem na po- Velje Začelí streljati. Vse kaže, da so se Nemci., takoj ko so bili opozorjeni na napad, umaknili iz razredov in stranskih sob v osrednji hodnik in niso streljali, ker so čakali na juriš. Šipe, ki so jih razbijale naše krogle, so žvenke- tale, in ročne bombe, s kateximi smo bili dobro za- loženi, so krušile omet. Stal sem ob velikem ko- stanju. Zraven mene je stal partizan, ki ga V temi nisem mogel prepoznati. Naslonil je puško na ramo in ustrelil. Močan pok me je omamil. Ko sem se zavedel, nisem slišal ničesar več, čutil sem le šumenje v obeh ušesih, v levem pa še močne bo- lečine. Prva misel je bila, da sem ranjen. A takoj sem spoznal, da so bolečine v ušesu in šumenje na- stale zaradi poka iz puške tik ob glavi. Sunkovito sem potisnil cev od sebe; tovariš je menda ra- zumel, za kaj gre, in izginil. Ker nisem slišal, sem tem bolj napenjal oči. Videl sem pobliskovanje strelov in tu in tam ognjene bliske ročnih bomb. Nekdo je pritekel, nekaj vpil, česar pa nisern mogel razumeti, in z rokami kazal proti šoli. Odvil sem bornbo, jo udaril in vrgel. Se danes se sporni- njam: videl sem pred seboj svetlečo se svetlobo, ne da bi karkoli slišal. Ustrašil sem se, da bom oglu- šel, toda nisem se utegnil ukvarjati s svojimi stvarmí. Ogenj je pojenjeval. Nastala je tihota, ki sem jo videl, videl kakor črno temo, ki je niso več parali bliski. Zdaj bi bili morali jurišati na postojanko. Plošča na Henigmanovi hiši v Dolenjskih Toplicah, kjer se je 10. januarja 1910 rodil Maks Henigrnan, organimmr vstaje v Topliški dolini. Padel je 11. no- vernbra 1941 na Moravški gori. Vzidal jo je KO ZB NOV Dolenjske Toplíce 28 Dogovorjeno je bilo, da bo naśa skupina lahko vzdrževala zvezo s skupino, ki je napadala s hrbtne strani. Ker pa potem, ko smo prenehali streljati, ni bilo nikogar več najti na pokopališču, smo bili pre- pričani, da je bila druga skupina hitrejša in da je že pred nami vdrla v šolo, kjer razorožuje Nemce. Približali smo se šolí na nekaj metrov. Od tam ni padel noben strel. Od vsepovsod samo grozeča ti- šina. Kornandant je v naglici zbral nekaj prosto- voljcev, ki naj bi šli gledat, kaj je v šoli. Med njimi je bil tudi Sašek. Počasi so se bližali vhodnim vratom in za tre- nutek obstali. Spremljali smo jih z očmi. Videl sem, kako je Sašek omahnil kakor pokošen in kako se je neki partizan zgrabil za život in skočil nazaj. Zvedel sem, da je Sašek zaslišal V hodniku za vrati šum in zaklical: Kdo je? Zdajci je prhnil rafal in ga pokosil, Nika Šiliha pa ranil. Odskočíli smo. Nemci nas niso zasledovali in tudi streljali niso za nami. Skupina, ki bi rnorala napasti s hrbt- ne strani, ni pravočasno prišla na mesto, Sklenili smo se umakniti in ugotoviti, kaj se je pripetilo. Dober kilometer od Bučke smo slišali močno streljanje pri šoli. Trajalo je nekaj minut in potem utihnilo, le tu in tam je bilo še čuti kakšen osam- ljen strel. Ustavili smo se spet pred kozolcem. Ćez pol ure je prišla druga skupina. Zvedeli smo, da so se zamudili, ker jih je Vodnik peljal po na- pačni poti. Sami so skušali od zadaj napasti posto- janko, vendar brez uspeha. Ko so ugotovili, da smo obleganje opustili, so tudi sami odšli. Spotoma so naleteli na nemško patruljo, verjetno z Bučke, in z njo izmenjali nekaj strelov. V tej skupini so imeli enega ranjenca. Počakali smo še nekaj časa pred kozolcem, da bi se vsi zbrali. Večina se jih je zbrala, nekaj pa se jih je porazgubilo.«“' Prvi štajerski bataljon, ki bi bil moral operirati v sevemem delu izselitvenega področja, je odše] iz Savinjske doline v noči od 28. na 29. oktober 1941 nad Ostrožnim mimo Ljubečne do Razborja tei preko prog Maribor-Celje in Grobelno-Rogaške Slatina. Dne 31. oktobra 1941 popoldne se je ob- koljen prebijal po izredno visokem snegu prot: Zusmu. Po globokem snegu in več dni trajajočerr pohodu se je vrnil tja, od koder je prišel, in sf zaradi prezimovanja razdelil na sedern skupin. Po napadu na Bučko so borci novomeške in mo kronoške čete nekaj dni križarili po Zasavju, s‹ umikali spopadom z Nemci in se v glavnem pre hranjevali z jabolki, ki so jih pobirali po sadov njakih, in z repo, ki so jo kmetje pustili na nji vah. Izčrpani in izrnučení so bili prisiljeni vrniti s v Ljubljansko pokrajino. V dolinici blizu Mokre noga so prisegli partizansko prisego. Ko so se znc va hoteli vrniti V Zasavje, prehod preko razmejii vene črte ni bil več mogoč, ker so jo tako Nein‹ kakor tudi Italijani zavarovali z močnimi silam Zato je skupina pod vodstvom Miha Marink spretno manevriraia v prostoru Moravče Kum¬ Śentrupert. Ustavila se je na Moravški gori, da bi se malo odpočila. Nastanila se je v dveh zidanicah. Toda kmalu je stražar opazil, da se Italijani bli- žajo V strelcih. Planili so iz zidanic, puške, ki so se na toplem spotiie, so zunaj zamrznile in le malo- katera je delala. Partizani so se razpršili in prav to jih je rešilo, ker so morali Italijani razsipati stre- livo na vse straní. Vsi so se izvlekli iz obroča, le Maks Henigrnan in Ivan Bartol sta na Moravški gori omahnila v smrt. Maks Henigman, pred- vojni komunist in član okrožnega komiteja KPS Novo mesto, je bíl organizator narodnoosvobodil- nega gibanja v Topliški dolini. Na osrednjem Dolenjskem po napadu na Bučko ni bilo nobene partizanske enote, ker so se borci novomeške čete vključili v mokronoško četo, ki je decembra 1941 na Krernenjaku prišla v sestav dru- gega štajerskega batalj ona. Tudi v drugih predelih Slovenije so takrat partizanske enote doživljale hude udarce, zato je bil vojaški poiožaj težak. Kljub temu pa so decembra 1941 začele povsod nastajati spet nove partizanske enote in tudi Osvo- bodilna fronta se je vse bolj razvijala in utrjevaia. Gesli »vsi v partizane‹‹ in »vse za partizane« sta izražali temeljno nalogo tudi okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF Novo mesto, ki jo je dosledno izpolnjeval predvsem okrožni komite prek svojíh ljudi in svojih organizacij na terenu tez' tako uresničeval navodilo CK KPS, da je treba ne oziraje se na zímo in na težave, ki jih ta pri- naša, neprestano pridobivati ljudi za odhod v par- tizane. Prisilni ukrepi in grožnje Italijanov po na- padu na Bučko in po uničenju belokranjske čete ter izključitev 200 dijakov in dijakínj iz novome- ške gimnazije, vse to je še stopnjevalo odpor proti okupatorju in še močneje združevalo ljudi na Do- lenjskem v Osvobodilni fronti. 29 Prve oborožene akcije na Dolenjskem Prvega januarja 1942 je Osvobodilna fronta raz- glasila devet temeljnih točk, ki so bile bojni pro- gram slovenskega naroda tja do osvoboditve, hkrati pa pozvala slovenski narod na boj in k enot- nosti. Komunistična stranka je krepko držala v svojih rokah vse, kar je bilo potrebno za uspešen potek boja i.n revolucije: množice, politično Vod- stvo in vojsko. Skoraj istočasno je CK KPJ v pismu opozoril CK KPS na nekatere šibke strani boja na Slovenskern, predvsern na premajhno število par- tizanskih enot, na pomanjkljivo popularizacijo So- vjetske zveze in njenih uspehov v graditvi socia- lizrna. To je bilo potrebno predvsem zaradi tega, da se prepreči vpliv malorneščanskih elementov in londonskih krogov, ki bi utegnili ob prevelikem poudarjanju vloge zahodnih zaveznikov okrepiti svoj položaj. Vrhovni štab pa je v pismu izvršnemu odboru OF omenil dve pornanjkljivosti: premalo uspešno mobilizacijo i.n preozko vlogo organov OF, ki naj ne bi bili samo organi političnega boja, ampak tudi organi, ki bodo postali nosilci oblasti slovenskega naroda. Zato je Boris Kidrič v glasilu Osvobodilna fronta sredi januarja 1942 postavil tri poglavitne naloge: zaostriti boj proti okupatorju, preprečiti bivšim voditeljem in protinarodnim elementem, da bi še kdaj dobili oporo v ljudstvu, nasloniti slovensko narodnoosvobodilno Vojsko na narodnoosvobodilno vojsko drugih jugoslovanskih narodov. Temu je po srnernicah CK KPJ sledila izredno uspešna dejavnost CK KPS glede na pridobivanje ljudskih sil za bližajočo se spomladansko vstajo; vzporedno s politično razgibanostjo je rasla tudi slovenska narodnoosvobodilna vojska. Ob prehodu v leto 1942 so bile na Slovenskem tele enote: Can- karjev bataljon na Gorenjskem, prvi štajerski ba- taljon na Štajerskern, drugi štajerski bataljon na zahodnem Dolenjskem in Šercerjev bataljon na Notranjskem, nastajala pa je že tudi pivška četa na Prirnorskem. A že po novem letu, v zgodnji spo- mladi 1942 se je slovensko partizanstvo zelo raz- mahnilo. V to dobo sodi tudi ustanovitev petega slovenskega ali clolenjskega batalj ona. Okrožni komite KPS in okrožni odbor OF Novo mesto sta začela nabirati ljudi za partizane że de- cembra 1941. Za zbirališöe teh novih skupin je bila določena Auerspergova gozdarska koča na Frati pri Brezovi rebri, kjer je bil za logarja J ože Zupan- čič in kjer se je zadrževal predvojni kornunist Jože 30 Slak-Silvo, po napadu na Bučko pa tudi Edi Va- lant in ilegalec Rudi Zupanc iz Dolenjskih Toplic. Prva skupina Novomeščanov je odšla v partizane 5. in 6. januarja 1942 in se povezala še s tremi do- mačini iz Mirne peči ter skupaj z njimi prišla na Frato (Dušan Švara, L-jubček Košir, Branko Vandot, Tone Ciganik-Mihec, Ivan Kovačič, Adi Osterc, Jože Saje). V noči na 8. januar 1942 je skupina odšla V oglarsko bajto na Kulovih selih in se tu združila s skupino iz Dolenje Straże, Gorenjega Polja in Podturna. Sredi januarja 1942 so se - bilo jih je 16 po številu _ premaknili v zaselek Mali vrh nad Globodolom pri Mirni peči, kjer so se združili s šentjernejsko skupino. Ta je odšla v partizane 5. januarja 1942 (Franc Prhne, Tone Re- šetič, Rudi Kromar, Ivan Strojin, Nace Zagorc, Tone Tomšič). Dne 7. januarja 1942 so po polnoči prišli v prazno kočo na Malem vrhu nad Globodo- lom. Na Mali vrh je poleg posameznikov prišla še skupina iz Jurke Vasi. Do 25. januarja 1942 je sprejemno in šolsko taborišče na Malem vrhu na- raslo na 30 partizanov. Poveljnik taborišča je bil Dušan Švara-Dule Mornar, njegov namestnik pa Drago Florjančič z Otočca. Politični komisar je bil najprej Franc Prhne, nato pa Jože Px'ijatelj-Slo- bodan iz Nemške vasi pri Ponikval'1.2“ Da bi bili čzimbolj na varnem, so si v gozdu med Velikim Lipovcern in Kulovimi seli izkopali zem- ljanko, kjer pa zaradi rnraza niso mogli prebivati in so se vrnili na Mali vrh. Zveza s tem taboriščem je šla preko Mirne peči, s Frato pa tudi preko Prečme, kjer jo je vzdrževala Jarčeva družina. Ko je taborišče na Malem vrhu zaradi narašča- jočega števila partizanov postajalo premajhno in ker bi ga bilo nujno potrebno bolj dobro skriti, je vodstvo taborišča sklenilo, da se premesti v Kočevski Rog, kjer bi izpraznjene vasi dajale do- volj možnosti za nastanitev. Proti koncu januar- ja 1942 je skupina odšla skozi Brezovo reber, Go- renje in Dolenje Polje, preko Krke v Podturn in od tod v logarsko kočo na Jelenici. Zveza s tabo- riščezn je bila v Podturnu. Na Frati je ostal Jože Slak in skrbel za odpremljanje novih borcev in bork v taborišče na Rogu. Borcev je bilo zmeraj več in 3. februarja 1942 so v taborišču sestavili dve četi. Dne 5. februar- ja 1942 je prišel semkaj Filip Tekavec-Gašper za vojaškega inštruktorja. Vse večje število partiza- nov je zahtevalo organizacijsko ureditev in utrdi- tev skupine, Zato je glavno poveljstvo 8. februar- ja 1942 sklenilo ustanoviti peti partizanski bata- ljon, ki se je potem imenoval dolenjski bataljon. Iz Ljubljane je poslalo Dušana Pírjevca-Ahaca, da prevzame posle političnega komisarja, namestnik komandanta bataljona je postal Filip Tekavec- Gašper, komendant bataljona pa naj bi bil irneno- van v soglasju z okrožnim komitejern KPS Novo mesto. V koči na Jelenici je postajalo pretesno in tudi strateška lega ni bila najbolj ugodna. Zato so par- tizani sredi februarja 1942 odšli na Gornjo Topio reber. Prihajali so zmeraj novi borci iz Novega mesta in Vavte vasi, iz Dolenjskih Toplic in od drugod. V začetku marca 1942 so taborišče obiskali sekretar okrožnega komiteja Viktor Avbelj, član okrožnega komiteja Ivan More in Milan Venišnik. Dne 11. marca 1942 so ustanovili dolenjski bata- ljon s komandantom Ivanom Moretom-Żanom, na- mestnikom Filipom Tekavcem-Gašperjem ter po- litičnim komisarjem Dušanom Pirjevcem-Ahacom, V noči od 9. na 10. marec 1942 je odšla na Rog nova skupina iz Sentjernejske doline. Po navodi- lih okrožnega komiteja KPS Novo mesto bi bila morala oditi v partizane šele 20. marca. Toda naš obveščevalec s karabinjerske postaje v Šentjerne~ ju je sporočil, da nameravajo Italijaní aretirati Maksa Valeta-Fičija in Franca Pirkoviča-Čorta. Zato sta ta dva takoj sklicala sestanek na Kuślja- novi žagi, kjer so skrivali orožje, in po vaseh po- slala kurirje, da bi zbralí orožje in pripeljali fante. Šestim fantom iz Šentjerneja so se pridružm 4 z Mihovice, 6 iz Gradišča, 3 z Dobravice, 5 iz Miho- Vega in Z Drarne ter 2 iz Družinske vasi. Odšli so na Frato, kjer so naleteli na 21 pomočnikov in va- jencev iz Novega mesta, in od tod skupno krenili na Gornjo Toplo reber.21 Dolenjski bataljon je imel tri čete. Komandír prve čete je bil J ože Prijatelj, druge Dušan Švara, tretje Franc Pirkovič. Tretjo četo so sestavili na Rdečem kamnu, kamor se je bataljon umaknil po- tem, ko so Italijani prodrli do Podstenic. S Tople rebri in Rdečega kamna so patrulje odhajale v dolino, opravljale razne akcije in med drugim iz hlevov Emone na Smuki (Emona je bila italijan- ska delniška družba, ki je hotela izkoriščati roške gozdove) odpeljale več glav živine, da so si borci izboljšali prehrano, za katero so sicer skrbele vasi ob vznožju Roga in Novo mesto. Druga, Duletova četa je odšla preko Frate v bližino zaselka Ostri vrh. Tej četi se je pridružil Jože Slak, ki je bil do tedaj na Frati. Semkaj je prišel tudi Jože Udovč-Topsi, ki je začel borcem popravljati orožj e. Število borcev dolenjskega bataljona na Rdečem kamnu in Ostrern vrhu je naraslo preko 170. Bli- žala se je pomlad in treba se je bilo pripraviti na večje vojaške nastope. Za te nastope so prihaj ale v poštev predvsern karabinjerske postaje v Starem Logu, na Dvoru in v Żužemberku. Borci so se od- ločili za Źužemberk. Pri napadu na Źužemberk so sodelovale vse tri čete dolenjskega bataljona. Druga četa je z zase- dama zaprla cesti proti Dobrniču in Zagradcui Tretja četa je ponoči 26. marca 1942 porušila tele- fonske drogove pri Dvoru in na črti Mačkovec~ Sadinja vas zaprla cesto od Soteske proti Źužem- berku. Prva četa pa je ob zori napadla karabinjer- sko postajo V Košičkovi hiši na trgu. Zaradi pre- hudega zapornega ognja postojanke ni bilo mogoče zavzeti. Partizani so se morali umakniti v smeri Ajdovec-Ostri vrh. Na Ostrem vrhu so čete pre- nočile. Że naslednji dan so Italíjani iz Globodola v treh kolonah v širokem krogu obkolilí odsek okrog Ostrega vrha. Taborišča sicer niso odkrili, zažgali pa so krnetijo v njegovi bližini. Tem huje so se znesli nad peterico partizanov; najprej so jih mu- čili in potem ustrelili. O tem dogodku piše Drago Suhi: ››Akcija na Żužemberk, zlasti pa dolgi ptemik sta borce zelo utrudila. Savo Grum, Maks Petrič, Lojze Šprajcar, Lojze Potočar in še neki drug par- Plosca na Kušljanovi žagi v Šentjerneju, kjer so skri- vali orožje in kjer so se domači fantje zbrali za odhod v partizane v začetku leta 1942. Vzidal jo je K0 ZB NOV Sentjernej tizan, vsi iz druge čete, so imeii tako ožuljene noge, da niso mogli več hoditi. Zatekli so se V gozdarsko kočo na Frati, da bi se nekoliko odpočili in se po- tem odpravili naprej. Drugi, tudi skrajne utrujeni, so nadaljevali pot v taborišče. Tu so polegli pod šotori in zunaj šotorov ter zaspali. V partizanskem taborišču na Ostrem vrhu nad Globodolom se je prebujalo zgodnje spornladan- sko jutro. Na listju in smrekovih vejicah so spali utrujeni borci, pokriti z odejami in plašči. Pihal je mrzel jutranjik. Okoli taborišča je sneg še vedno kopnel, bele lise pa so se le počasi manjšale, V rnajh- ni dolini med skalovjem je kuhar Jaka rogovilil z dolgo kuhalnico, popravljal ogenj in prídno mešal. 31 Od tod se je širil prijeten vonj po golažu in po- lenú i_n ščegetal v nos. Tovariš Jože Grbec-Ge, naj- boljši mitraljezec tretje čete, se je že zbudil in prebudil tudi druga dva tovariša_ Bilo je rnenda okrog šeste, ko nas je deżurni Djordje prebudil_ Še zaspani in močno utrujeni smo zlezli izpod šotorov in izpod odej, se pretegnili in umili s snegom_ Dežurni je ukazal, naj se pri- pravimo na zajtrk_ Uvrstili smo se v tri kolone in se pomikali proti kotki. Zadnjikrat smo jedli pred odhodom na akcijo, zato smo bili zajtrka zelo ve- selí in že kar nestrpni_ Toda nenadoma so se nam roke, v katerih smo držali skodele, povesile. ,Tova- riš komandantƒ je ves zadihan klical Drago Flor- jančič; ,V Ajdovec so prišli fašisti. Tri kolone se pomikajo proti taborišču. Gotovo bodo vsak čas tuf Komandant bataljona Ivan More-Żan je Florj an- ćiča, ki mu je skoraj pošla sapa in je bil ves opra- skan od vejevja, osuplo pogledal_ Ta je namreč zgodaj zjutraj z dvema borcema odšel v patruljo profi Żråemberku, zakaj príčakovali smo, da nas bodo fašisti poskušali zasiedovati_ Pot, po kateri smo se vrníli iz akcije, je vodila skozi Ajdovec. Lotil se nas je prvi rahli sum, da borno ostali brez zajtrka_ Ostali pa smo V zboru in se pomikali proti kotlu. Krnalu je spet nekdo prikekel v ta- .Tovariš komendant, tovariš komandantƒ je že od daleč klical Franci Źibert, eden od treh borcev, ki so nekoliko prej odšli v patruljo V smeri proti Globodolu, kjer je na košenici stala osamljena kInetija_ ,Kaj je spet?' je vprašal komandant Żan. _Pri kmetiji so Italijani. Pravkar so jo zažgaliƒ je pojasnil Zibert. ,Jih je velíko'Z' smo ga spraševali. ,Da, veliko jih je in še prihajajo. Najbrž so prišli iz Globodolaf Komendant bataljona je poveljeval brez odloga in že so čete odhitele vsaka na svoj položaj Prva četa, ki jo je vodil Gašper, je zasedla prostor ob robu gozda, desno od goreče kmetije, druga četa, ki jo je vodil Maks Vale, je zasedla rob gozda, levo od prve. Tretjo četo je vodil Dušan Švara_ Del te čete je zasedel položaj za taboriščem, v smeri proti Do- brniču, drugi del pa je ostal v rezervi. Ta četa je tudi poslala pet borcev na opazovalnico. Ko sta četi zasedli položaje na robu gozda, je bilo posestvo že čisto V plarneniłi. A Italijani so jo bili że odkurili. S seboj so odpeljali bajtarjevo dru- žino_ Nasi fantje pa so bili pošteno jezni, ker so jim jo kar tako popihali_ Hiteli so po sledi za njimí, vendar jih niso mogli dohiteti_ Le od domačinov so izvedeli, da so Italijani kar teklí proti Globodolu in se preplašeno ozirali na vse strani. Okrog devete ure sta se četi vrnili in vsi skupaj smo se prernaknili proti Dobrniču. Ukaborili smo se severovzhodno od Ostrega vrha. Da bi zvedeli, kje so zdaj Italijani, ki. jih vodijo neznani izdajalci, smo na vse strani razposlali patrulje_ 32 Italijanska kolona, ki je prišla za nami v Ajdo- vec, je prodrla do Frate_ Obkolili so gozdarsko kočo. Ko so obroč sklenili, so začeli noro streljati in metati bombe, čeprav niso videli nikogar od partizanov. Na ta način so si skušali dvigniti po- gum in opozoriti partizane, da se le-ti ne bi upali spopasti se z njimi_ Peterica v koči se je pravkar namenila odpraviti se v taborišče. Kornaj pa so naredili nekaj kora- kov, so že zasikale sovražne svinčenke Usulo se je kakor toča. Partizani so spoznali nevarnost in se pognali navzdol proti G1obodolu_ Iznenadeni in še večinoma slabo izurjeni, so fantje bežali skoraj brezglavo_ Że je bilo videti, da so se rešili, tedaj pa _ _ _ Znašli so se v sovražni zasedi_ Zmedena pe- terica je postala žrtev vojaške nespretností in ne- previdnosti. lz gošče so planili nanje fašisti s pu- škinimi kopiti, jih pretepli in odgnali. Ujetniki so vedeli, da ne bodo dolgo gledali be- lega dne. Ravnanje italijanskih fašistov, udarci pu- ški_ni_h kopit, udarci s čevlji, so jim to pot1'jevali_ Pretepeni kakor črna živina so se komaj premikali po blatni poki. Iz ran jim je tekla kri in se mešala z blatom. Zdaj je ta, zdaj oni padel pod udarci_ Kljub temu pa so nosili glave pokonci. Niso hoteli, da bi se fašisti naslajali nad njihovo bolečino _ ._ Prignali so jih do vasi in jih privezali k obcest- nim jablanam, jih obstopili in dajali duška svo- jernu južnjaškemu junaštVu_ Vsak je hotel zvedeti od rijih, kje so še drugi partizani, in vse vprek so jih spraševali v žlobudravi govorici_ Pet mladih partizanov pa je rnolčalo in se do Italijanov pre- zirljivo vedlo_ Kljub trpinčenju in bolečinam so se rnučiteljem smejali V brk. To je krvnike še bolj jezilo. Nekaj fašistov se je postavilo v vrsto in na- merilo puške V ujete partizane. Častnik je rentačil in skakal, kakor to znajo le Lahi. ,Povejte, kje so ostali banditi! Ce ne, znamo rnučiti. _ .!' Lah si je prízadeval na vse načine, da je spravil to iz sebe_ Nihče od peterice ni zinil in vsi so pogumno zrli v puśkine cevi. ,Če ne govoriti, mi streljati_ _ .,“ je častnik dalje x'enčal_ Partizani se niso bali ne mučenja ne smrti. Żal jim je bilo le, da bodo življenje izgubili tako po- ceni, tako nekoristno, narnesto v boju. Umrli bodo, a umrli častno, brez ponižanja. ,Streljajtel Ne bojimo se umreti! Żivela OFI' je kljubovalno zavpil Maks in se skušal pognati proti častniku, Zgrizel bi ga bi1_ Ta je zavpil kakor srnrkav paglavec_ Fašisti so pritisnili Streli so presekalí brbljanje italijanske soldateske. Pet partizanov pa ni umrlo. Fašisti so nalašč mezili v njihove roke in noge in ne v srca in glave. Mučeni so klecnili in se zvili od bolečin, kri je tek1a_ Fašisti so se znova in znova zaganjali v svoje žrtve, jih postavljaii na noge in jih močzneje privezovali k drevesorn. Vrgli so se na Sava in mu raztrgali rdečo sokolsko srajco. Trgali So jo na koščke in si jo razdelili za spomin. Potem so spet namerili in streljali, končno pa jih pobili s puški- nimi kopiti. Trupla so obvisela na drevesih. Krvava, prete- pena in iznakažena trupla! Nato so jih fašisti za- vlekli nekoliko vstran in jih pokrili z zemljo. Po tem junaštvu so naglo odšli protí Novemu mestu. Tako je padlo pet mladih partizanov.‹‹22 Po napadu na Żužemberk in po umiku na Ostri vrh se je dolenjski bataljon razdelil. Četa pod po- veljstvom Jožeta Prijatelja-Slobodana je odšla na področje SV. Križ pri Litiji (danes Gabrovka)-Ča- tež, četa pod poveljstvorn Dušana Švare na področ- je Śmarjeta-Śkocjan, četa pod poveljstvom Fran- ca Pirkoviča pa na Gorjance. En vod Pirkovičeve čete so pod poveljstvom Ivaua Pic1ja¬Iona skozi Podturn poslali v Gorjance. Italijani so po parti- zanskem napadu na Żužemberk in po spopadu na Osttem vrhu napravili veliko preiskav v Straži, v Dolenjskih Toplicah in okoliških vaseh in zaprli več ljudi, ker so jih osumili sodelovanja s parti- zani. Ko je Picljev Vod prišel v bližino Gorenjega Polja, je patrulja prinesla novico, da je Rog poln Italijanov, da so Dolenjske Toplice zasedene in da pot prek mostu v Dolenjem Polju ni prosta. Borci so zato sklenili, da poskrijejo orožje in se razidejo, da pa se v 10 do 14 dneh spet snidejo na Rogu. Borci iz Podturna in vodnik Picelj so ostali skupaj in se nastanili najprej na Riglju ter nato V kraški jami nad Podturnom in kmalu dobili zvezo z novo partizansko enoto, ki je nastajala na Rogu. Iz Ljubljane, ki so jo Italijani takrat obdajali z bo- dečo žico in bunkerji, je namreč prišlo na Rog 43 borcev. Skupino, ki se je 10. aprila 1942 uredila v četo, je vodil Martin Kos. Zato se je tudi imeno- vala Martinova ali roška četa. In s to četo so se po- vezali borci Picljevega voda in se ji priključili. Drugi del čete pa je prüel v lepern vremenu 28. marca 1942 v Pendirjevko na Gorjancih. Ker je nato ponoči zapadel sneg, so se povzpeli k Miklav- žu na Gorjancih, a komandir Franc Pirkovič je odšel z mitraljezcem Gejem iz Pendirjevke k Stro- jinovi patrulji v sosednje Kobile. Ta patrulja je okrog 23. marca 1942 odšla z Ostrega vrha na Gor- jance, kamor so jo poslali po nove borce in orožje. Franc Pirkovič je tej Strojinovi patrulji naročil, naj pride k Miklavžu. Vod gorjanske čete, ki ga je vodil Maks Vale, je v nedeljo 29. marca 1942 zasedel pri 1\/Líklavžu letoviško vilo nekega zagrebškega zdravnika, ki ni bila niti streljaj oddaljena od planinskega doma. Čez dva dni se je vrnil Franc Pirkovič. Dne 31. marca 1942 so Italijani že prodirali proti Mi- klavžu v treh kolonahz iz Šentjerneja, iz Oreho- vice in z Dolža. Vodil jih je logar Janez Zelinger, 3 _ Spomeniki naj govore poznejši črnorokec. Italijani so partizane ízne- nada napadli. Ti so pravkar čistíli edino strojnico. Zadnjí hip so zgrabili za orožje in planili iz koče. Franc Pirkovič je ukazal umik v Pendirjevko in proti gori, sam pa je izza debele bukve s pištolo mavzerko ustrelil prvega napadalca. Izza druge bukve je streljal J ože Čukajne-Bernard, izza tretje Ivan Galič¬]`ovo. Košenice so bile vse zelene Itali- janov, ki so hoteli partizanom udariti v bok, toda ti so se po skalnem robu umikali proti cerkvici. Italijanski major se je s klicem ››cwa'ntż« (naprej) pognal tj akaj v napad. Toda na stražarskem rnestu je za bukvijo stal najmlajši partizan Franc Cme- Bene z Dobravice in major je zakrilil Z rokami ter padel. Bene se je zatekel v gozd. Galič se je poga- njal od drevesa do drevesa, vrgel med Italijane na- rezano kragujevško bombo in se srečno urnaknil. Partizani so se reši].i brez izgub. Italijani so kočo z zalogami hrane in streliva zažgali, gostišče ople- nili in se s 7 padlimi in 5 ranjenimi umaknili” Spomeník v Globodolu, kjer so pokopani borci 2. čete dolenjskega bataljona, padli 27. marca 1942. Posiavil ga je KO ZB NOV Mirna peč 33 r \ “F 1 \ Í I I L. › i:I \ Požgana planinska koča pri 1\/Liklavžu na Gorjancih, kjer je bil 31. marca 1942 prvi spopad z Italijani. Po spopadu so Italijani kočo zažgali (po sliki VLadirnix¬a Lamuta) Plošča na obnovlşem planmskx koči pri Miklavžu na Gorjanclh Vmdal Jo Je K0 ZB NOV Gabrje Sredi marca 1942 sta glavno poveljstvo in CK KPS sklenila, da se pripravi spomladanska ofen- ziva. V ta namen sta snovala operativni načrt, ki je nastajal istočasno z italijanskirn defenzivnim načrtom »Primavera‹‹, izdelkom poveljnika XI. ar- madnega zbora generała María Robottija. Ta je namreč računal s spomladansko vstajo in zaukazal, naj se v določenih trenutkih okrepi nekaj večjih posadk v krajih, predvidenih za obrambo, opuste pa naj se manjše postojanke in varstvo manj po- membnih železnic. Tako je italijanski defenzivni načrt stvarno prispeval k nastajanju osvobojenega ozemlja. Z odredbo glavnega poveljstva z dne 4. aprila 1942 je bíla zaradi bližnjih nalog načrtne in enotne akcije določena preosnova siovenske partizanske vojske. Ustanovili so odrede in štirí grupe odredov. Čete dolenjskega bataljona so tako narasle, da je bilo iz njíh że mogoče sestaviti ba- taljone. Na podlagi prej omenjene odredbe je na- stala III. grupa odredov z dolenjskim, beiokranj- skim, notranjskim in prirnorskim odredom. Dolenj- ski naj bi bil imel dva bataljona. Prvi bataljon naj bi bile sestavljale čete dolenjskega bataljona severno od reke Krke, drugi bataljon pa čete južno od Krke s priključeno drugo četo nekdanjega juž- nodolenjskega bataljona. Ŝe preden je to povelje prišlo do vseh enot, je bil na začetku maja 1942 na Blatnem klancu (Zabukovje pri Mokronogu) sesta- nek poveljnikov in političnih komisarjev dolenj- skih partizanskih enot ter zastopnikov terenskih organizacij, na katerem so prav tako sklenili, da se bataljon preosnuje v odred. Na temelju tega sklepa in prej omenjene od- redbe je štab III. grupe odredov 7. maja 1942 izdal odločbo 0 oblikovanju 4 bataljonov dolenjskega odreda in o imenovanju štabov: prvi bataljon se uredi iz čet na trebanjskem področju, drugi bata- ljon iz čet na mokronoškem področju, tretji ba- taljon iz čet na topliškem področju, četrti bataljon iz čet na gorjanskem področju. Štabu četrtega bataljona je bila istočasno po- stavljena nujna naloga, da ustanovi belokranjski odred. Za izpolnitev te naloge so mu bili na voljo Dušan Pirjevec, Stanko Kociper in Jože Sokol” Tretji bataljon dolenjskega odreda se je osnoval nad Podstenicami. Komandant bataljona je bil Martin Kos, komisar pa Franc Perovšek. Četrti ali gorjanski bataljon pa je nastal 13. maja 1942 na Pragu v Kobilah. Komandant je bil Franc Pirko- Prvo osvobojeno ozemlje vič, komisar pa Tone Šušteršič. Štab bataljona je v Belo krajino takoj poslal 19 najboljših borcev, da izpolnijo nalogo v zvezi z ureditvijo beiokranj- skega odreda. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je medtem dokončalo načrt za splošno ofenzivo slo- venskih partizanskih odredov, ki naj bi se začela sredi maja. V zvezi s tem so grupe odredov do- bile svoje nalogez tretja grupa naj bi z enim bataljonom pomagala prvi grupi odredov na Go- renjskem, z enim bataljonom dnigi grupi odredov na Moravškem in v Zasavju, a druga njene enote naj bi napadalno čistile Ljubljansko pokrajino. Prav za prvi maj 1942 je patrulja 3. čete kočevske- ga bataljona pod vodstvom Franca Avblja in ob sodelovanju aktivístov prisilila ítalijansko posadko na Brodu ob Kolpi, da se je predala. Partizani so kraj zavzeli, italijanski posadki v sosednjem Kuž- lju in Fari pa sta kar sami pobegnili v Kočevje. To je bi1 začetek prvega veiikega osvobojenega ozem- lja. Ob Kolpi je že 17. apriia 1942 prišlo do prvih stikov med slovenskimi in hrvaškími partizani. Kočevski bataljon je nato naprej osvobajal ozemlje južno od Kočevja, zasedel 10. maja 1942 Kočevsko Reko, 15. maja 1942 pa so Italijani zapustili Mo- zelj. Osvobojeno ozemlje se je raztezalo do Kočev- skega Roga in prek njega, kjer so ga čistile tudi enote dolenjskega odreda. Notranjski odred, ki je močno narasel, se je bojeval na Notranjskem ter osvobodil Loško dolino, Ig, vasi pod Krimom in na Ljubljanskem barju. Na Dolenjskem je osvobojeno ozemlje nastajalo že ob koncu aprila 1942, in to v trikotu Novo mesto-Mokronog-Šentjernej. Gorjanski bataljon je uspešno zaprl Kostanje- Vico in Šentjernej. Kostanjevico je napadel prvič 21. maja 1942. Do bojev je prišlo pri Dobah pred Kostanjevico. Italijani so se iz kostanjeviškega sa- mostana umaknili v mesto, partizani pa so iz za- porov rešili tn` jetnike, med njimi dr. Stanka Čer- nelča, ki je nato odšel v hribe. Dne 22. maja 1942 so napadli pri Dobravici italijansko obmejno ko- misijo. Italijani so 26. maja 1942 bombardirali Groblje, Prekopo, Ostrog in Šentjernej ter nasled- nji dan z vso močjo udarili proti Gorjancem. Pod Avguštinami in Oštrcem je prišlo do spopadov, v kateríh so partizani uničili italijansko strojnično gnezdo; Italijani so se potem spustili V beg_ Pod lipo pri cerkvici na Slinovcah so nato partizani postavilí svoje strojnično gnezdo in odtlej držali 35 Italijane v .Kostanjevici v pasti. V začetku juni- ja 1942 je tretja četa gorjanskega bataljona osvo- bodila gabrške in brusniške kraje. Italijani so v żeh bojih Brusnice popolnoma oropali in požgaliřfi Tretji bataljon dolenjskega odreda je V prvi po- lovici maja 1942 izgnal še preostale Kočevarje iz Poljan, z Občic in iz Starih žag, popolnoma usta- vil sekanje lesa za Italijane in stalno napadal njí- hove postojanke” Okoli 20. maja 1942 so čete tretjega bataljona odšle na nova področja: prva in tretja četa v Polom, druga četa v Radoho ob za- hodnem obronku Gorjancev, četrta pa je ostala na Bogu. Iz Poloma se je prva četa odpravila na La- šče. a tretja četa v vas Mala gora. Prva četa je va- rovala dohod iz doline Krke, imela stalne zasede na ovinkih ceste Dvor-Lašče in prekopala ter z ovirami zasula cesto. Tretja četa pa je zaprla cesto proti Kočevju.27 S teh položajev so čete napredo- vale v Suho krajino in Topliško dolino. Suho kra- jíno so partizani osvobodili brez težav. Tam ni bilo večjih okupatorskih postojank in so jo priključili osvobojenemu ozemlju »tako rekoč z navadnim sprehodom z Boga preko Hinj, Żvirč, Ambrusa do Zagradca«.28 Dne 26. maja 1942 so se umaknili ka- rabinjerji iz Črmošnjic. Četa na Podstenicah je stalno vdirala V dolino in se kar naprej spopadala z italíjanskirni oddelki ter končno na binkoštno nedeljo 24. maja 1942 vkorakala V Dolenjske To- plice. Drugi bataljon dolenjskega odreda je 23. ma- ja 1942 pregnal karabinjersko posadko iz Śkocja- na. prevzel oblast in zaplenil 73000 lir, 24. ma- ja 1942 pa so partizani prevzeli obiast v Smarjeti in tam zaplenjenih 6000 kg moke izročili terenskim odborom OF za preskrbo civilnega prebiValstva.2° Cete dnigega bataljona so nato ta predel osvoboje- nega ozemlja temeljito očistile. V začetku juni- ja 1942 je zaseda drugega bataljona pri Mačkovcu odbila italijansko kolono, ki je prodirala iz No- vega mesta, podprta s topovskim ognjem in sprem- ljana s tanki. Plošča na hiši št. 8 V Beli cerkvi, kjer je leta 1942 deloval N00 Bela cerkev. Vzidal jo je K0 ZB NOV Bela cerkev 36 Tako je na Kočevskem, Notranjskem i.n Dolenj- skem nastajalo Veliko osvobojeno ozemlje, ki je že ob koncu maja oziroma v začetku junija 1942 zavzelo največji obseg, in to od Kolpe do hribov, ki obkrožajo Ljubljansko barje, in od prejšnje ita- lijansko-jugoslovanske meje pa do italijansko- nemške razmejitvene črte. Na tem ozemlju je oku- pator obvladoval le najpomembnejše prometne poti. ter ob njih dokaj redke postojanke. Temeljno načelo glavnega poveljstva in izvršnega odbora OF je bílo: Italijane zunaj osvobojenega ozemlja ne- prestano napadati in neposredno varovati to ozern- lje, seveda če obramba ne bi zahtevala preveč žrtev. Osvobojeno ozemlje je že takoj v začetku nujno terjalo, da se vodstvo narodnoosvobodilnega gi- banja preseli iz Ljubljane na to ozemlje. Zato je 17. maja 1942 del vodstva z Borisom Kidričem od- šel iz Ljubljane, se zbral v Polju in se 23. maja 1942 odpravil mimo Police in Znojil skozi Muljavo in Ambrus ter se naselil nad Tisovcem, kjer je bilo taborišče dolenjske grupe odredov. Tik pred odho- dom na osvobojeno ozemlje je izvršni odbor OF izdal odlok, da na osvobojenem ozemlju prevzame vso oblast Osvobodilna fronta; za organe civilne oblasti se postavljajo odbori OF, ki naj takoj, ko bo mogoče, opravijo volitve za redni oblastveni organ, ki se bo imenoval narodnoosvobodilni od- bor. Dne 27. maja 1942 je izvršni odbor OF izdal še navodíla za izpolnjevanje odloka o postavitvi ljud- ske oblasti; ta med drugim določajo, da zborova- nje, na katerem bodo volitve v narodnoosvobodil- ne odbore (NOO), odredi pristojni terenski odbor OF, ki poskrbi tudi za udeležbo in vsebino zboro- vanja (seznanjanje s pomenom ljudske samoupra- ve) ter zagotovi, da bodo v teh odborih najboljši ljudje. S tem odlokom se je hkrati uveljavila sploš- na volilna pravica za vse prebivalstvo od 18. leta starosti dalje, ne glede na spol. Tako je prišlo na Slovenskem do prvih demokratičnih volítev, de- mokratičnih seveda toliko, kolikox' So Vojne raz- mere to dopuščale. Prve volitve V NOO so pote- kale ponekod s tajnim glasovanjem. Że ob koncu maja 1942 je bil izvoljen N00 v Orehovici, juni- ja 1942 v Škocjanu, Šentjerneju, Gabrju, Brusni- cah, Šmarjeti, Zalogu, Klenoviku, V naslednjih me- secih pa tudi po drugih vaseh. Oglejmo si dva pri- rnera volitev, kakor sta se nam ohranila v zapiskih posameznikov: »V Zalogu pri Šmarjeti so volili svoj NOO v so- boto 13. junija 1942. O volitvah so vaščane že nekaj dni prej obvestili aktivisti in aktivistke. Povsod se je govorilo o tem. Ob pati uri popoldne so šli ljudje na volišče. Volišče je bilo pred hišo Antona Śinkovca sredi vasi. Za mizo pod košatim kosta- njem so bili Franc Karlovšek iz Šmarjete s še enim tovarišem in eno tovarišico. To je bila komísija. Domačini so prihajali od vsepovsod, nekateri na- ravnost z dela na njivi. Neka skupina je prepevala, 1 ko je šla na volišče. Prvič so se volitev udeležile tudi ženske in kar nerodno jim je bilo pred ko- misijo. Zbrala se je vsa vas. Komisija ji je raz- lofžila, zakaj so se zbrali, kakšne ljudi je treba voliti in kako. Volitve so bile tajne. Kdor je volil, je dobil papir in svinčnik in je moral napisati pet imen vaščanov, ki jih je imel za vredne časti ljud- skih odbornikov. Tisti izmed petih, ki bo dobil največ glasov, bo predsednik. Tako je stvari raz- ložil Franc Karlovšek. Ko so bili listki oddani, se je że mračilo in morali so ji.h šteti pri luči v hiší. Izvoljeni so bili Lojze Gorenc, Ignac Kolenc, Jože Saje, Franc Sinkovec in Franc Smrekar. Ker je Kolenc dobil največ glasov, je postal predsed- nik.«3° »Volilni sestanek za vasi Zagrad in Klenovik je bil v Zagradu. Od okrožnega odbora OF je bila navzoča Meta Košir, od podokrožja Šniarjeta pa Slavka Becele in Vinko Kos. Govoril je Vinko Kos. Volitev so se udeležili iz vsake hiše in prišlo je tudi mnogo žensk. Izjavljale so: ,To je pa res dobro, da tudi nas enkrat upoštevajo, doslej nas niso nikoli, čeprav nosi ženska glavno bremef Na splošno zahtevo so bile volitve javne. Kandidacij- ska komisija, ki so jo izvolili, je pripravila. predlo- ge, a niso vsi obveljali, ker so ljudje s pripom- bami¬ kdo dobro gospodari, predlagali še svoje.‹‹“ Vodstvo osvobodilnega gibanja se je naselilo v eni izmed barak nad Tisovcem. Toda. taborišče je bilo kmalu izdano in 7. junija 1942 sta dve itali- janski letali bombardirali Tisovec, Kukovo in Po- lom. Treba je bilo poiskati novo, varno zavetišče in Boris Kidrič se je odločil za Rog. Izvršni odbor OF se je naselil V baraki na Kamenjaku, glavno poveljstvo pa v bližnjem gozdu pod Kraljevirn karnnom. Za enotno vodstvo nalog, ki so stale pred takrat- nimi terenskimi odbori OF ozirorna pred novo iz- voljenimi NOO, je izvršni odbor OF z odlokom _ O _ _ - ' `.;'.."': . W-› ."".i"¦v~-- -,:,- V ,,, "z.»f»›»',,",‹'~, ' ... vo-« '›, wz. 1 , z. ..._ = " ‹ 1 v.¿ ,~ ' .f_=,,_„_¿„~..,. _ ¿ sk « _ = _ z. ' .. 1. ; Plošča na stanovanjski hiši V Gorenjem Vrhpoliu, kjer so bile leta 1942 volitve N00, z napisem: Nu. tem mestu so bile rwgusta, 1942 prve demokmtźčne uolitve, množična prísega Podgorja, zvestoba ljudstvu. Vzidal jo je KO ZB NOV Šentjernej z dne 27. junija 1942 postavil Narodnoosvobodilni svet (NOS) s poverjeništvi za vse panoge javne uprave. Tesnejšo povezanost temeljnih celic ljudske oblasti pa bi bil pomenil zbor odposlancev NOO, ki so ga že sklicali. Obravnaval naj bi bil važnejša vprašanja, nastala zaradi okupacije, in hkrati po- trdil NOS. A zaradi roške ofenzive do zasedanja in konstituiranja tega organa ni prišlo. Ko je vodstvo osvobodilnega gibanja prišlo na Rog, je bilo potrebno poskrbeti tudi za tehniko. Ta se je V začetku julija 1942 naselila v logarski koči na Jelenici. Tu so tiskali Slovenskega poročevalca in Slovenskega partizana. Njeno delo je bilo več- krat rnoteno, tako 17. julija 1942, ko so Italijani vdrli v Dolenjske Toplice, in 19. julija 1942, ko so prodrli na Rog do Podstenic, pa spet 22. julija 1942, ko so se mimo Jelenice umikale čete delavskega bataljona in civilni prebivalci, ki so se pred Itali- jani zatekli semkaj iz Dolenjskih Toplic in iz Pod- turna. Tehnika je ob roški ofenzivi prenehala s tiskom in je niso več obnovili. To delo je pozneje nadaljevala tiskarna ››Urška‹‹, ki je bila v gozdu nad Pugledorn in se je razvila iz ciklostilne tehnike stiškega okrožja. Ob ofenzivi na Rog se je najprej umaknila na Trebelno, od tod na grad Prežek in spet nazaj na Debeli hrib pri Stični ter v okolico Metnaja, kjer je delovala do začetka novembra 1942. Nato se je premikala s prvim ba- taljonom zahodnodolenjskega odreda, dokler se ni marca 1943 za stalno naselila na bazi 14, in 'co v kraški vrtači pod Kraljevim kamnom, ter se odtlej imenovala »Urška 14‹‹. Tudí politično delo v vojski in na terenu je spričo nalog in napak, ki so se kazale v doteda- njem delu, dobivalo nove razsežnosti, Zato je CK KPS od 5. do 7, julija 1942 sklical posvetovanje na Cinku na Bogu; udeležili so se ga strankini od- poslanci iz vojske in s terena, člani CK KPS in izvršnega odbora OF. Cink je samotna jasa, kjer je bila včasih gozdarska koča, kakšni dve uri od Źage na Rogu. Zastopnikov je bilo 67, izmed član- stva izvršnega odbora OF pa so bili navzoči 'tudi J' ože Bus, Franjo Lubej in Edvard Kocbek. Uvodno poročilo 0 političnem položaju in nalogah komuni- stične stranke je irnel Boris Kidrič, poročilo o nalo- gah partizanske vojske in komunistov v njej pa Franc Leskošek, Po obeh poročilih je sledila ob- širna razprava. V njej so ugotovili razne I>0manÍ" kljivostí v dotedanjem deluz leve in desne odklone, sektaštvo do nekomunistov V OF, 'crenja med akti- Visti, nepravilne odnose med vojsko in terenskimi organizacijami, hlepenje po vojvodstvu v vojski itd. Potem ko so razčlenili položaj v vojski in na terenu, so sprejeli nekaj pomernbnih sklepov in navodil 0 medsebojnih odnosih, o delu razlastitve- nih odborov, o ustanavljanju ženskih protifašistič- nih odborov, 0 delu z mladino. Ti sklepí in ta na- vodila so bili tem pornembnejši, ker se je okupator že pripravljal na odločilni boj proti partizanom. 37 Slovenska reakcua in tragedlja v Šentjoštu A.-.ser smo że poudarili, je zadnja leta pred dru- gs sveżomo vojsko vplív komunistične stranke 2:1 ćeíovnimi množicami naglo naraščal in s tem f je tudi v obeh glavnih slovenskih meščan- síc": strankah, v klerikalni in liberalni, gr;.`:afe.lo do vse ostrejšega razločevanja. Del na- sil je namreč V prvi kakor V drugi zmeraj osfiœfe nastopal proti vodstvu, katerega protina- r:c`::~:v politiko je vedno globlje spoznaval in zato íz teh strank in se vključeval v napredno nie ki je pod idejnopolitičnim vodstvorn ko- :':ístiüle stranke zavzemalo različne oblike in r=i<':le razsežnosti. To obema strankama sloven- síie b=.u'žoazije ni ostajalo prikrito. Zato sta se vse h:Ij zbliževali in že 3. oktobra 1940 je med kleri- kzłim veljakom dr. Francem Kulovcem in libe- rłzżm voditeljem dr. Marjanom Zajcern príšlo do zzxpnega sestanka, kjer sta ugotovila, da je treba -vse pozitivne sile zaradi silnega razmaha komunizma‹‹. Dne 6. aprila 1941 so meščanske Snake na Slovenskem ustanovile narodni svet, ŠE_':o! niso hotele sprejeti predstavnika KPS. Ker sf: frřxofi slovenske klerikalne in liberalne buržoa- :'.:Í.fe vstopili v fašistično konzulto za Ljubljansko _:'o`m'ajino, so s tem razbili narodni svet, kajtí ne- ł.=.:a¬Ĺ predstavniki v njem so kljub vsemu sodelo- '-¿¬.fe 2 okupatorjem odklanjali. Sploh pa so se śovenske meščanske stranke že skoraj popolnoma ríjile. saj je večina njihovih nekdanjih prista- isz' vsmpila v OF. Da bi ta razkroj zadržali, so je- sezi 19é1 ustanovili narodni odbor in se povezali s klerikalcem dr. Mího Krekozn, članom begunske rleie V Londonu, ter že začeli rnisliti na svoje boj- 2 sštzpine. Tako sta kaplan Franc Glavač in ing. Fanouš Er-.__¬'..Ł-' iz klerofašističnih in nacionalističnih śtu- śszzzov ter aktivnih častnikov starojugoslovanske ¬.-cfjsše pripravljala »slovensko narodno gibanje«. T1 Ĺjudje so nameravali sestavíti oboroženo četni- š'K-:- skupino, ki naj bi se bojevala proti partizan- enotam. Stražarji, imenovani tako po aka- ć~s':s`sem listu Straža v viharju, so bili za odkrito stéiovanje z okupatorjern in so že spornladi 1942 oziroma tudi kar sami zasledovali in prije- Å pristaše OF. Vodstvo klerikalne stranke je zfianovilo slovensko legijo, sokolski funkcionarji pa sołolsko legijo. Poleg teh so obstajale še razne śzxpšzie in skupínice, ki so se končno 21. marca 19-12 združíle v »Slovenski zavezi‹‹. Slovenska za- R7 veza je bila organ združene liberalne in klerikalne reakcije, ustanovljena po navodilih dr. Mihe Kre- ka in Draže Mihailovića. Takoj po ustanovitvi je začela izdajatí glasilo z istim naslovomßž Sloven- sko zavezo sta vodila izvršni odbor (Miloš Stare, ing. Janko Mačkovšek in dr. Celestin Jelenc) in razširjeni odbor. Na njune seje je prihajal tudi major Karel Novak, Mihailovićev komandant za Slovenijo. Na poziv jugoslovanske emigrantske vlade v Londonu, da se morajo vsi vojni obvezniki podrediti Mihailovićevemu vodstvu, so sokolska le- gija, slovenska legija in Pobratim (skupina libe- ralnih in klerikalnib politikantov, ki se je razgla- sila za nevtralno ilegalno bojno organizacijo) dolo- čile svoje predstavnike V Novakovem vojnem šta- bu, ki je sklenil poslati v boj proti partizanom obo- rožen četniški odred Slovenije. Prví oboroženi četniški odred so slovenske reakcionarne sile usta- novile maja 1942 pod SV. Urhorn prí Ljubljani. Komandant odreda je postal Milan Kranjc, nekdanji aktivni jugoslovanski častnik, ki. je za svojega študija na vojaški akademiji hodil na po- čitnice V Śentjernej in zato dobro poznal Gorjan- ce. Od 10. do 17. maja 1942 je zbral pod SV. Urhom le 17 borcev, ki jim je pripovedoval, da bodo odšli na Dolenjsko, kjer naj bi bilo že vse pripravljeno za vpoklic v njihovo vojsko v okolici Mirne peči, Novega mesta in Šmíhela, nato pa naprej na Gorjance, kjer bodo uredili oporišče četniških od- redov. O tem je mihailovićevski kapetan Dobrivoje Vasiljević-Iztok izpovedal pri zaslišanju, potem ko so ga ujelí ob napadu na belogardistično postojan- ko Suhor v Beli krajini 26. novembra 1942, na- slednje: »Namen našega dela v Sloveniji je bil vojaško obvladati sklop Gorjancev, katefih okolica je gosto naseljena in bogata. Tu, v Gorjancih, smo si hoteli zgraditi trdno ízhodišče, od koder bi pozneje pre- nesli svoje delo v najugodnejše smeri. Tako bi širili svoj vpliv in ozemlje postopoma obvladovali. Kolikor je meni znano, naj bi se naš štab omejil samo na Slovenijo, ker je bil major Karel Novak imenovan le za komandanta Slovenije. Na Gorjan- cih smo hoteli zgraditi letališče, da bi dobivali pomoč od Angležev. Zdaj sodelujerno z Italijani, če pa bi dobili povelje iz Londona ali če zaradi močnega klerikalnega vpliva ne bi mogli več vztra- jati ob strani Italijanov, smo nameravali iti v Gor- jance in tam ilegalno dalje delati.‹‹ MZWW' C!fl'1'U%1"J>:*(ß‹0<ā j e v k lc n d. d le b sl sf b‹ it P IM lú kl še b‹ St Sflfiłāâłlă SÊ Šx bi TE PC 21 T‹ Ć1 re bi 'ålB'*å0 Dne 17. maja 1942 je skupina izpod Sv. Urha krenila na Dolenjsko in se spotoma izogibala sti- kov z Italijani in tudi _s partizani, zakaj če bi se srečala s partizani, bi se morala z njimi spopasti, s tem pa bi prehitro odkrila svoj pravi obraz. Druga grupa odredov, ki se je tedaj zbirala v gozdu nad Polico in se pripravljala za odhod na Štajersko, je zvedela za to četníško skupino in 18. maja 1942 z enim svojih oddelkov polovila le nekaj domačinov, belogardističnih zaupnikov, kajti jedro skupine je že prejšnji dan krenilo naprej proti Dolenjski. Ta akcija je bila za II. grupo od- redov usodna, ker so Nemci zvedeli zanjo in začeli strnjevati svoje sile, ki so ji onernogočile preboj na Štajersko. Četniška skupina pod vodstvom Milana Kranjca je odšla najprej V Suho krajino, kjer je pričako- vala velik dotok borcev. Toda tako imenovana bin- koštna mobilizacija je doživela tukaj popoln po- lom. Mobilizacijske pozive so preko svojih zaup- níkov, v glavnem župnikov in kaplanov, sicer raz- deljevali, vendar se jim kljub močnemu vplivu duhovščine v tem najbolj zaostalem predelu Do- lenjske ni posrečilo pridobiti skoraj nikogar, da bi se dvignil proti partizanom. Tako Kranjčeva skupina v Suhi krajini ni imela kaj príčakovati in se je pretihotapila pod Gorjance, da bi sestavila belogardistične enote v novomeški okolici. V začetku leta 1942 so V Novem mestu zastop- niki reakcionarnih sil ustanovili poseben odbor. Predsednik je bil Karel Jordan, komisar šentjer- nejske občine, člani pa kanonik Franc Kek, odvet- nik dr. Zdravko Kalan, dr. Miha Benedičič, viso- košolec Ivan Mihevc, kaplan Nande Babnik in še nekateri drugi. Komandant nastajajočih jeder bele garde pod Gorjanci je bil Janko Debelak, za- stopnik Mihailovićevega komandanta za Slovenijo majorja Karla Novaka. Debelak, nekdanji morna- riški častnik, se je skušal vriniti v novomeški okrožni odbor OF, a se mu ni posrečilo. Zato je vzdrževal zvezo predvsem s Kekom in Benedičičem 'cer pletel svojo mrežo V Novem mestu. Maja 1942 se je tukaj stalno naselil, s kaplanom Babnikom pa sta imela svoj štab v samostanu šolskih sester v Šmihelu. Tu se jima je zdelo najbolj varno, saj je bila prednica šmihelskega samostana Babnikova teta. Od tod sta začela pošiljati mobilizacijske pozive po okoliških vaseh, a dostavljali so jih dolenjskim župniščern v Podgradu, Mirni peči, Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju, Prečni, Stopičah člani in članice katoliške akcíje. Odziva ni bilo _ razen redkih posameznikov. Le V Mirni peči in Prečni je bilo po 10 belíh vojščakov z. vsakega področja. Sredi maja 1942 je belogarclistično vodstvo sklicalo v Novem mestu posvet, ki se ga je udelzżil tudi mirnopeški kaplan Tonček Šinkar. Na tem po- svetu so sklenili začeti oborožen boj proti partiza- nom, Šinkar pa je obljubil, da bo prevzel posle vojnega kurata. Toda vodstvu belogardističnega iz- dajstva na Dolenjskem se oborožena vojska ni po- srečila, zakaj sleherni oborožen oddelek, ki jim ga je uspelo zbrati, je po nekaj dneh životarjenja razpadel, bodisi sam od sebe, bodisi ker so vmes posegle partizanske enote. Tudi poizkus ustanoviti belogardistični oddelek na Primskovem je propadel, ker se je v stvar vpletla II. grupa odredov, ki se ni mogla prebiti na Štajersko. Pred uničenjem se je torej rešila le sku- pina Milana Kranjca, ki se je nastanila pod Gor- janci. Tu pa je naletela že na dogovor med novo- mśkimi belogardisti in Italijani o soclelovanju v boju proti partizanom. Na poročilu poveljstva ita- lijanske pehotne divizije v Novem mestu z dne 31. maja 1942 je s svinčnikom pripisano: »Govoril sem o tem s kaplanom iz Šmihela, ki mi je obljubil svoje sodelovanje V boju proti komunizmu. Od policijskega kornisarja pričakujemo določenih predlogov za skupno vojaško akcijo. Pri korespon- denci napravite poseben oddelek za belo gard0.‹‹ Kranjčeva skupina se je utaborila v gozdu nad Šentjoštom, kakšnih 300 metrov severno od po- družnične cerkve Št. Jošt, in se izdajala za štajer- ski bataljon II. grupe odredov, ki bi bil moral na Štajersko, a se mu to ni posrečilo. Druga grupa odredov je imela zaradi svojih nalog posebne pra- vice: samostojno je zbirala moštvo, opremo, orožje, hrano, na skupne vojaške akcije z drugimi parti- zanskirni enotami ni bila vezana, ker se je v seve- rozahodnem delu Dolenjske mudila le zaradi pri- prav za odhod na Štajersko. Šele ob koncu junija je prek Polhograjskih Dolornitov krenila na Go- renjsko. Vse to je izrabila Kranjčeva skupina, in ko se je v tem predelu pod Gorjanci srečevala s partizani tretje čete gorjanskega bataljona, jim je tvezla o svojem poslanstvu na Štajerskem, izda- jajoč se za paitizane. Tako se je ta skupina oblekla »v partizanske obleke in sprejela vse zunanje ob- like slovenskih partizanov‹‹. (Izjava kapetana Do- brivoja Vasiljevića.) Zato so jih partizani pustili pri miru. Tudi Novo- meščani so imeli to enoto ~ ta lažni štajerski ba- taljon _ za pravo partizansko vojsko, jo hodili celo obiskovat in ji nosili cigarete, zdravila, hrano in druga potrebščine. Posameznikorn, ki so prišli v njihovo taborišče, se je sicer marsikaj zdelo čudno _ starojugoslovanski odnosi med vojaki in častniki, naslavljanje z gospodom, razlike v hrani itd., zato so se pravočasno u.makni.1i. Odnos do oko- liškega prebivalstva je bil prav tako čisto druga- čen, kakor so ga imeli partizani. Iz taborišča so odhajali le malo, hrano pa so si pridobivali z za- plembami. S surovim vedenjem do kmečkega pre- bivalstva so hoteli belogardisti štajerskega bata- ljona V ljudeh zbuditi sovraštvo do partizanov, po- staviti na laž njihove besede o zvestobi ljudstvu, z nasilnim odvzemanjem hrane in vsega drugega pa 39 omajati vero v partizansko pravičnost, poštenost in sxromnost. .Tunija 1942 se je lažni štajerski bataljon okrepil s skupino belogardistov iz Šentruperta V Mirenski Prva skupina okrog 30 rnoških je V noči od La 14. junij 1942 odšla iz Šentruperta skozi G0- :-;êko vas in se utaborila v gozdu Żabjek med Preč- :o. B_rš1jinom in Kalom. Prav tedaj se je tam ošolí zadxževal vod drugega bataljona dolenjskega c'‹šreda_ Ljudje so partizane opozorili, da se v bli- klatijo oboroženi belogardisti. Toda partizani Dega niso mogli verjeti. Proti večeru so poslali tri- ćíaxsko patruljo v Češčo vas: Toneta Ilovarja iz Sovega mesta, Alojza Novšaka z Grć vrha in Mi- sina mlinarja z Radulje pri Trebnjem. Na so naleteli na belogardiste, ki so jih zajeli in proti jutru 15. junija 1942 zaklalí. Šele čez kakšnih deset dni so ljudje našli ubíte partizane in jih do- Stojno pokopali. Dne 15. junija 1942 sta študent Ivan Mihevc iz Xovega mesta in prečenski organist Rigler vodila Ŝam'uperča.ne mimo Zaloga prek Krke do rnajhne cerkvice Sv. Roka V gozdu nad Šmihelom, kjer so se jim px-idružili Mirnopečani s kaplanom Šinkar- fe::¬_ Tu so zagrešili nov strahoten zločin. Proti večeru 16. junija 1942 so namreč do tabo- rśćza te belogardistične skupine s partizanskimi šapami in rdečimi zvezdami prišli. štirje partizani: Í"z'a.nc Pacek s Pristave na Krškem polju, Zvone Runko-Pavle i.n še dva neznana partizana. Belo- gardisti so jih povabili V taborišče, jih napadli in zžxíali. _şpßrzzesik z imeni 36 borcev in 27 žrtev pri Sv. Roku, 'r 'cliāni Šmihela prl Novem mestu, kjer je padel na- rtćri heroj Zvone Runko-Pavle. Postavil ga je KO ZB NOT Šmihel Svoje hudodelstvo so vodstvu v Ljubljaní takole ‹:'-_nissis »Pri Sv. Roku se je zgodilo, da so koman- iażt in dva naša pobili tri partizane in poveljnika. Po'-'eíjnik je bil pravi galjot. Dvakratni udarec S pašso po glavi ga ni podrl in še je hotel vreči ročno `:›:‹x:bo. Toda nas komendant mu je porinil nož T żrebuh. Oni je še zarjovelz Tovaríš, kaj delaš, jaz åO sem bil v Španiji, sem pravi komuníst! A naš: Zato te pa. bom, hudič!« Narodni heroj Zoone Runko-Pavle se je 'rodil 4. janua-rja 1920 v Ljubljani o zaizedni družini, kije pribežala s Primorskega. Oče je bil železničar, sta- nooali pa so 11 eni izmed barak v Černetoui ulźci v Śiški. Leta 1936 je kot gimnazijec postal član SKOJ. Vudil je delo po šolah in usmerjal mladino na pot revolucionarnega boja za praoice delao- skega 'razreda. Zato so ga leta 1937 zaprli, naslecl- nje leto pa izključžli iz vseh šol 1: Jugoslaoiji. Toda kazen ga ni strla, ampak je le še poglobila njegovo reoolucionarno dejavnost. Bil je eden izmed 'oo- dilnih članoo delavsko-prosvetnega društoa Vza- jemnost 'v Šiški, povezan je bil z Vzajemnostjo v Šentvidu, za Bežigraolom, 'u Mostah, na .Iežici in drugocl. Sodeloval je na 'raznih prźreclitvah, se ude- leževal sestankoo in zboroo, deloval med mladino in 'razkrinkaoal protiljuclske režime. Tako se je źe pred vojsko prekalil v pravega reoolucionarja. Od aprila 1941 je kot član KPS oodil SKOJ v Šiški, pritegoval mladino o narodnoosvobodilno gibaiije in urejal zbiranje orožja te'r dragega mate- rialu.. Bil je član ene izmeol prvih bojnih skupia v Ljabljani in že julija 1941 postal član varnostno- obveščeoalne službe (VOS) ter sodelooal prź šte- vilnih akcijah, tako pri zaplembi odej v Mestnem domu, pri jastiƒikacijah, pri 'razorožeoanja italijan- skih vojakoi: itd. Pogosto je zahajal v gostilno k »Desetemu b'ratu«, kakor so člani VOS imenooali gostilao »Pri Fortuni‹‹ na Vodooodni cesti, na Se- stanke, ki so jim sledile akcije širom po Ljubljani. ltalijanska policija je buclno pazila na to gostźlno, saj so bili njeni prostori že pred 'vojsko znani kot »komunistično gnezdo‹‹. Neko septembrsko nede- ljo 1941 so Italijani naredili 'o gostilni preiskaoo in aretirali pet ljudi, med njimi tudi Zuoneta Run- ka, ter jih hoteli odpeljati po Dravski ulici na po- licijo 1: Šiško. Toda Runko je zgrabźl kolo, 8 kate- 'rim se je pripeljal, bliskooito skočil 'nanj in iz- ginil v Poclmilščakovi ulici. Ko je bilo njegooo življenje 1; Ljubljani že pre- ueč ogroženo, ga je komunistična stranka poslala 'marca 1942 na nooo delo o novomeško okrožje. V Nooem 'mestu so izdanega kmala aretimli. Zaradi namišljenega imetja slepiča so ga poslali iz zapo- roo 'o bolnišnico '1› Kandijo, od koder pa je pobegnil in odšel 11 partizane. Pri So. Roku pa so ga belo- gardisti pobilisß Za svoje revolucionarno delo in junaštvo je bil odlikovan z 'redom narodnega he- roja. Pokopan je o grobnici narodnih herojev 1: Ljubljani, kjer se tucli ena izmed osnoonih šol ime- nuje po njem. Po tem hudodelstvu je šentruperška skupina od- šla k Šentjoštu, kjer se je pridružila Kranjčevi sku- pini in kamor je čez nekaj dni pńšla še ena manjša skupina. Šentruperčanov. Tako je Kranjčev lažni ._.¬_. štajerski bataljon narasel na okrog 70 ljudi. Ne- kakšno kroniko belogardističnega izdajstva je pi- sala Roza Uhan-Silva, doma iz Straże pri Šentru- pertu. O svojem prihodu v Šentjošt je zapisala v dnevnik: »Zelo prisrčno so nas sprejeli. Igramo krasno pod krinko štajerskega bataljona. Vse nam verja- rnejo. Vse nas pozdravlja S pozdravom naših so- vražnikov. Mirnopśki g. kaplan igra na kitaro, ki so jo prinesle k nam partizanke. S kakšnim gnu- som in jezo sem si dala na glavo partizansko kapo; tako lepo se vse leto tolčem proti njím, sedaj bom morala živeti skoraj sredi med njimi. Tolaži me edino to, da ne bo večno trajalo . _ .‹‹ Nekateri iz Novega mesta so odhajali v ta štajer- ski bataljon v partizane. Seveda je za njimi izgi- nila sleherna sled. Junija in V začetku julija 1942 so se V gozdovih okrog Šentjošta dogajale stra- hotne reči. Izginjale so partizanske patrulje, ku- rirji in kmetje, ki so sodelovali s partizani„ In nihče ni znal tega pojasniti. Tako je 2. julija izginil ves vod drugega bataljona dolenjskega odreda. Kako je takšno izginjanje potekalo, je najbolj su- rovo opisal Pavel Drab iz Stopič, desna roka tam- kajšnjega kaplana Janeza Urbanča, ko se je ob partizanskem napadu na Suhor hvalil v Żagarjevi gostilni v Stopičah: »Ko bi mogli k _ . .e partizanske obkoliti, to bi jih klali, kakor smo jih v Śentjoštu. Pa ti ne veš, ko nisi bil zraven, kako so klicali mater. Tisti črni, ki je imel kuštraste lase, je kaj vpil. Mislili so, da so prišli k partizanom, pa so prišli k nam. Poslali smo jih po vodo, eno partijo na eno, drugo par- tijo na drugo stran. Šlí smo za njimi in jih kar od zadaj poklali. Ko smo jih zabodli, so pričeli vpiti in klicati rnater, mi pa smo jih spet in spet zaba- dali z noži _ . .« Koliko takšnih žrtev leži po gozdovih med Krko in Gorjanci, ne bo mogoče nikdar natančno ugo- toviti, ker so morilci sktbno zabrisali sledí. Svoje taborišče v Śentjoštu so razkošno opremili in ure- dili ter utrdili. Dragocenosti so nakradli V bližnj em gradu Pogance. Partizani so jih sicer nekajkrat ob- iskali, a se jim ni nič zgodilo, ker so imeli močno spremstvo, belogardisti pa so bili prešibki, da bi tvegali odkrit spopad z njimi in se tako razkrin- kali. Toda polagoma so partizani le začeli snmiti, da s temi borci okrog Šentjošta nekaj ni v redu. Belogardisti so za sum zvedeli in zato so si njihovi voditelji v Novem mestu in V Ljubljani prizade- vali, da bi okrepili to svojo oboroženo enoto. V ta- borišče so pošiljali nove ljudi, tako da jih je bilo okrog 9. julija 1942 že 109. Druga četa gorjanskega bataljona je dobila ukaz, da med 18. in 20. junijem 1942 napade italíjansko posadko na Ratežu, ki je bila močno utrjena, ker je stala na križišču cest proti Kostanjevici in Bru- snicam. Lažni štajerski bataljon je ponudíl četi svojo pomoč in pripravíl zasedo proti Novemu mestu. Partizani so mu celo posoclili zbrojevko. Ko so Italijani res prodirali z novomeške strani, se je lažni štajerski bataljon brez boja umaknil iz za- sede in jim tako zagotovil prosto pot. Kurirji so napadalcern na Ratež takoj sporočili, da so se oni Gozdoví in grobovi v Śentjoštu, kjer so belogardisti pomorili veliko članov OF, aktivistov in borcev 41 umaknili, tako da so partizani obleganje pravo- časno opustilí in se vrnili na svoje položaje. Tedaj pa se je nanje usula toča krogel, in to verjetno iz njihove posojene zbrojevke. Ko so skušali ugo- toviti, zakaj se napad ni posrečil, so belogardisti za neuspeh dolžili kurirje in slabe obveščevaine zvezet V drugi polovici junija 1942 je belokranjski odred zaprosil za orožje. Gorjanski bataljon ga je res nekaj zbral in tretja četa ga je odnesla v Belo krajino. Ob vmitvi je V noči od 28. na 29. junij 1942 skupno z belokranjskim odredom napadla fašistič- no postojanko pri Zajcu (danes gostilna Milana Badovinca). Prehod pri Zajcu je bil za partizane na pati iz Bele krajine v dolino Krke in z Gorjan- cev na Rog zelo pomemben. Italijani pa so si hoteli tu zavarovati prehod v Belo krajino. Belokranjske partizane sta vodila komandant Ivan Majnik- Džems in komisar Ivan Galič-Jovo. V glavnem so napadali z Ogljarice, ki se vzpenja južno nad Zaj- cern. Ena zaseda jih je varovala na Cerovškenn hribu, druga na hribu nad Vinjo vasjo. V tej drugi zasedi je čakal lažni štajerski bataljon. Napad je bil tako močan, da so se fašisti že začeli umikati iz postojanke. Sledii je še en napad, juriš, ki naj bi bil prinesel končno zmago. Zaradi streljanja s hriba nad Vinjo vasjo, kjer je bila zaseda štajerskega bataljona, pa se ni posrečil. Boj je trajal vso noč. Tedaj sta padła Slavko Šuštar, učitelj iz Petrove vasi, in še en Belokranjec. Belogardisti so se po- zneje izgovarjali, da so mislili, da imajo pod seboj Itaiijane, ker so bili partizani v enakih uniformah. Na partijskern posvetovanju na Cinku so komi- sarju gorjanskega bataljona povedali, da v Śent- joštu ni nobene partizanske skupine. Ko je nekoč kurir gorjanskega bataljona spremljal v tabońšče lažnega štajerskega bataljona Milovana Zelena- 42 2 Ę `“'&<å ~ ','~',:-.›:. 1.415 *“'1°^ , . ł~›l„}i~.i*' wąż; 'j aaa.. ' -, \ " « 1:» "›*'‹ af' W? W " ×~:T9Šv'‹ž'; ^;;'í';›¿-:›;«"*' 1 › gšå _, .,:,§§E¿,„,.«¿¿¿„¿Ĺ EF Xjągßg , »-« „r N „şfiyø W '屿;Ê:, =f¿` ‹-2 " V vi; Piošča na hiši Milana Badoizinca, Veliki Cerovec št. 1, kjer je bila fašistična posadka, ki so jo 29‹ junija 1942 partizani pregnali. Vzidal jo je občinski odbor ZB NOV Novo mesto Skalo, ki se je izdajal za partizana, je Zelen pustil kutirja v hiši pred taboriščem, kjer sta ga dva do- mača kurirja z zvijačo razorožila, on pa jirna je na- slednji dan prav tako z zvijačo pobegnilt Po vsern tem in podobnem so lažni štajerski bataljon končno razkrinkaii. Zato sta se gorjanski in belokranjski bataljon pripravljala, da napadeta Šentjošt, V noči na 12. julij 1942 so partizani začeli Šentjošt obkoljevati. Toda ko so prišii tjakaj, je bilo taborišče prazno. Milovan Zelen je narnreč belogardiste obvestil, kaj jim grozi, zato so se pravočasno umal-mili. V tabu- rišču so partizani našli še veliko dragocenosti, na- ropanih v gradu Pogance, mnogo pravkar zasutíh grobov in ovitke pisem, ki jih je pisal Franc Brulc iz Hmšice, župan občine Šmihel-Stopiče. Zato so partizani Franca Brulca aretirali. Zdaj so si ljudje na tem področju nekoliko oddahnili. Oživeli so od- Spomenik žrtvam V Šentjoštu z napi- som; Na vseh koncih te 'naše zemlje spite - stmhotno ubitź - mučenż - tepeni - za podli okupatorjev drobížt \ (Matej Bor) Postavil ga je občinski odbor ZB NOV Novo mesho bori OF in malo pozneje tudi narodnoosvobodilni odbori. Kranjčeva skupina pa je bežala mimo Poganc in Škrjanč ter 13. julija 1942 prišla na Drganja sela pri Vavti vasi, kjer se je sešla z dvema partizanskima skupinama. In spet se je belogardistom posrečilo prepričafi partizane, da tudi oni zasledujejo bežeče belogardíste; tako so ušli zasluženi kazni. Uspelo jim je priti preko jezu na levi breg Krke; v bližini Zaloga so zaklali Viktorja Hajtnika, aktivista iz Novega mesta, ki se je zaradi italijanskega nasilja in izrednih predpisov okupacijskih oblasti hotel umakniti na osvobojeno ozemlje, pa je pri Zalogu naletel na lažne partizane. Ko je druga četa drugega bataljona dolenjskega odreda izvedela, da se belogardisti motajo okrog Prečne, jih je napadla, ne da bi čakala noči in okrepitve, Pri belem dnevu so se partizani spuščali po Straškem hribu, tako da so jih belogardisti lahko videli in jim ob robu gozda, kjer so taborili, postavili zasedo. Prišlo je do hudih bojev. Parti- zani so se umikali proti Temenicí. Na bojíšču je obležalo 17 pobitih in zaklanih ranjenih partiza- nov, dva sta utonila v Temenici, Lojzeta Kastelica, krnečkega fanta iz Šentjurija pri Mirni pečí, pa so hudo ranjenega našli vaščani iz Češče vasi in ga prepeljali na Brezovo reber, kjer je povedal, kako so belogardisti klali ranjence. Sam je imel z bajo- netom večkrat preboden vrat in po telesu več ze- vajočih ran. Odpeljali so ga z Brezove rebri v bol- nišnico Novi Log, a je tam čez nekaj dni umrl. M í Plošča na pokopaljšču v Prečni, posvečena trem par- tizanom, padlim 16. julija 1942 v boju z belogardisti pri Češči vasi. Postavil jo je KO ZB NOV Prečna Po tem pokolu je Roza Uhan-Silva zapisala v svoj dnevnik: ››16.julija: Streljamo malo, bolj po- bijamo. Škoda nabojev za partizanske buče. Pred napadom nam tov‹ Gorazd (kaplan Šinkar) podeli odvezo. Svetinjice imamo vsi . . . Koder hodimo po hostah, puščamo za seboj grobove _ _ .‹‹ Po tem boju je kaplan Šinkar odšel na povelj- stvo divizije Isonzo v Novo mesto. Drugi dan pa je pet belogardistov prišlo na italijansko poveljstvo 2 i . » ׿ “ ;, fa. 1` „ Ś/:mm 2??? 2Í'?:ř?”' 3' . 1 «8Ê W ws* Plošča v Orkljevru na hiši št. 4, kjer so belogardisti 19, juilja 1942 umorili poveljnika krajevne narodne zaščite Jožeta Šalija. Vzidal jo je KO ZB NOV Mirna peč v Langerjevem gradu v Bršljinu s petimi konji s tovornimi sedli. Italíjani so Bršljinčanom pove- dali, da so naložili strelivo za jugoslovanske puške. Dne 18. julija 1942 so belogardisti prekoračili pro- go pri Mirni peči in 19. julija 1942 zagrešili novo hudodelstvo na Orkljevcu. Marija Cvar je na ko- čevskem procesu zločin opisala takole: »Ko sem neke nedelje julija lanskega leta vi- dela, da gre k Ŝaliju šest legistov, sem šla z njimi do Šalijevega vrta, naprej me niso pustili. Videla sem, kako je Śali na pragu pozdravil fante, misleč, da so partizani, in kako so ga ti osorno zavrnili in sunili V hišo. Vem, da je bil med njimi kaplan Šin- kar, ker ga osebno poznam. Stal je na vrtu na straži.« Belogardisti so v hiši X'/pričo matere umo- rili krojača Jožeta Ŝalija, poveljnika krajevne naroclne zaščite. Kranjčeva skupina je šla nato mimo Šentjurija, Jezera, Mirne in Mokronoga po lakenški dolini do Šmarjete. Partizanske enote so murale tedaj zaradi italijanske ofenzive na Notranjskem in vzporednih izpadov na Dolenjskem na Rog in v Suho krajino, tako da je za preganjanje belogardistov ostala le Prlekova četa s komandirjem Čančem-Prlekom, študentorn iz Maribora, ki je štela okrog 100 ljudi. Med Gorjanci, Novim mestom in Dolenjskimi To- plicami se je tedaj zbralo veliko gorjanskih in be- lokranjskih partizanov, da bi uničili belogardistič- ne oddelke pod Gorjanci, pa so Inorali proti Do- lenjskim Toplicam in na Rog. Na poti so napadli italijansko stražo pri železniškem predoru Tičníca prl Stranski vasil Zato so Italijani nekaj dni kasne- je, 27. julija 1942, pridrveli v Lakovníce, prijeli oclrasle moške, nekaj hiš pa zažgali. Nato so zajete moške gnali proti Ruperč vrhu ter jih med potjo pobrali še nekaj tudi iz Stranske vasi. Na mestu, kjer je spominska plošča, so od moških ločili do- mačine Jožeta Hotevca, Jožeta Flandra in Antona 43 1 'fifa Spomínski kamen prri železniškem predoru Tičnica- Stranska vas pri Birčni vasi, kjer so 27. julija 1942 Italijani ustrelili tri Lalce. Posbavil ga je K0 ZB NOV Birčna vas Bohteta. Obdolženi so bili, da so partizanorn izro- čili orožje, ki so ga iineii od prejšnje jugoslovanske vojske; prí enem izmed njih so našli tudi nekaj streliva. Ovadil jih je nekdanji jugoslovanski orož- nik Mohor, ki je bil v italijanski službi. Druge are- tirane moške so odpeljali na železniško postajo v Birčno vas in jih pozneje poslali v internacijo na Rab, izločene tri pa ustrelili.“ Ker so belogardisti še zmeraj nosili partizanske znake, so si partizani oskrbefi dodatne znake, tako na primer bele trakove okrog rokava a]_i na kapi, a belogardisti so jih posnernali tudi V tem. Kranj- čevi skupini se je posrečilo priti do Krke in pri Kronovem prek nje na desni breg. Ustavili so se v gozdu med SV. Ano, Smolenjo vasjo in vasjo Krka. Ker so se pripravljalí na odločílen spopad s partizaní, so se utaborili prav tu, tik pred bun- kerji italijanske postojanke v Novem mestu. Ka- plan Šínkar je tudi toklrat odšel V Novo mesto k Italijanom po orožje. O tem je belogardist Jožko Jakoś tole zapisal v svojem dnevniku: »Od Itali- janov smo dobili 30 pušk in 2 mitraljeza, šotore in municijo. Napravili smo dobre strelske jarke in je partizanski vdor v taborišče nemogoč. Imeli smo 44 sestanek z marešalom s Slatnika. Bil sem zraven in nam je zelo stregel.‹‹ Italijani so tako' začeli dajati belogardístorn že zdavnaj obljubljeno pornoč za boj proti partiza- nom. Belogardistično vodstvo je poveljstvu divi- zije Isonzo V Novem mestu. izročilo spisek 140 svo- jih, da bi se izognili neprijetnostim ob srečanju s pripadniki raznih italijanskih oboroženih enot. S tem je padla z njih zadnja. krinka, pod katero so se izdajali za slovensko oziroma jugoslovansko voj- sko. Kapetan Dobrivoje Vasiljević je na zaslišanju izj avilz »Naša neiegalnost je traj ala kakšnih 90 dni, od 10. maja do 10. avgusta, ko je italijansko po- veljstvo po kapetanu Debelaku sklenilo z nami sporazum, da nas podpre z orožjem in z moštvom in da nam bo dajalo hrano. Śtevilo 80 Ijudi je po- lagoma raslo, orožje pa smo dobivali od Italija- DOVi‹‹ Odtlej se Kranjčeva skupina ni več skrivala za partizanskim imenom, ampak se je začela irneno- vati legija smrti, Italijani pa so kvizlinško oboro- ženo enoto imenovali Milizża uolontaria anticomu- nźsta (MVAC f prostovoljna protikomunistična milica). Tudi partizanska skupina, ki je zasledovala belo- gardiste, je prešla Krko in se utaborila v vasi Ga- brje pod Gorjanci, na levem bregu Krke pa posta- vila zasedo v zvoniku cerkvice v Mačkovcu, da bi belogardistom preprečila svobodno gibanje. Ko so se pripravljali na glavni napad, je prišlo do spo- padov med patruljami. Dne 4. avgusta 1942 je italijansko letalstvo, medtern ko je njihova kolona prodirala proti Šentjerneju, bombardiraio Gabrje in Jugorje. Udarna brigada Toneta Tomšiča (usta- novljena 16. julija 1942 v vasi Cesta na Kočev~ skem), ki je prišla semkaj partizanom na pomoč, je v noči na 10. avgust 1942 napadla italijansko po- stojanko na Ratežu. O tem napadu piše Stane Sernič-Daki: »Okoli Rateža je bil polo-žaj za boj zelo pripraven, veči- noma sam gozd, tako da se nam je posrečrilo priti v bližino italijanskih bunkerjev. Ko smo se razgle- dali po okolici, smo razporedili bataljone. Za napad sta bila določena dva bataljona, eden z leve, drugi z desne. Tretji bataljon je čakal v zasedí proti Novemu mestu. Vas je bila obdana z žico 1 m V višino in 2 m v širino. Bombaši-prostovoljci so se izpod žice splazili do bunkerjev in začeli skozi okna napadati Italijane, ki so bili V hišah. Italijani so bili iznenadeni, ko so bombaši priśli do bun- kerjev, in niso precej odgovorili. Takoj za bombaši sta stopala preko žice bataljona, tako da sta nanjo položila deske. Ko sta šla bataljona čez, so bornbaší začeli z napadorn. Zagnali so bombe, en bombaš je s pištolo ustreiil stražarja. Medtem so Italijani za- sedli bunkerje. Boj se je začel okoli 11. ure. Naše položaje so obstteljevali z zelo močnim ognjem. Bunkerjev niso imeli samo okrog hiš, ampak enega tudí na kozoicu, ki je stal kakšnih 30m od hiš. Ta se ni videl in od te strani ni padel še noben strel. Kljub njihovemu mečnemu ognju se mi ni- smo oglasili, pustili smo jih, da se nekoliko une- sejo. Borcev je bilo prek žice že nad polovico, drugi del pa se je moral še prebijati čeznjo. Poleglí smo po travi in čakali, da Italijanj nekoliko prenehajo s streljanjem, in rnedtern opazovali, kje imajo glav- ne bunkerje in od kod jih bo najlaže napadati. Ko so čez kakšne četrt ure prenehali s strelja- njem, smo začeli napadati mi. Odprli smo ogenj iz vseh pušk in mitraljezov in se prebijalj naprej prek žiee. Boj je bil precej oster. Italijani so začeli popuščati in pričakovali smo, da se bodo predali. Toda zdaj se je začel boj na cesti iz Novega rnesta protí Ratežu. Że prej se je od tam slišalo bobnenje kamionov, s katerirni se je italijanska vojska pri- peljala na pomoč postojanki na Ratežu; Toda bata- ljon, ki je bil ob cesti, jih je hitro odbil in jim Y prav kratkem času prizadejal velíko izgub. Boj je trajal okrog 15 minut, nato so se Italijani, ki so šli postojanki na pomoč, morali vrníti v Novo me- sto. Ko so fašisti opazili, da se bije boj tudi zunaj vasi, so dobili več poguma in se tolkli naprej. Mi smo imeli že 10 ranjencev in 3 mrtve. Trije smo bili ranjeni iz puškinih strelov iz neznane smeri. Šele ko smo se približali kozolcu, smo videli, da imajo Italijani tam bunker, od koder so streljali na nas. Pri kozolcu sva bila ranjena jaz in komisar brigade Naride Kavčič, in to oba dokaj hudo. Arn- bulanto smo imelí precej blizu položajev. Brigadni zdravnik je bil dr. Stanko Pirc-Lojze. lmel je kar dosti dela. Ranjene smo takoj spravili proti Gor- jancern. Kmalu za njimi se je umaknila tudi bri- gada.‹‹35 V noči od 13. na 14. avgust 1942 je gorjanski bataljon izzivalno napadal Ratež, brigada Toneta Tomšiča pa je pod poveljstvom dr. Marjana Der- mastje napadla belogardistično taborišče pri Sv. Ani, kjer je bilo tedaj 212 belogardistov. Začelo se je zgodaj zjutraj; belogardisti so bili presenečeni. V glavnem so se bojevali z mitraljezi. Takoj ko se je napad začel, je poseglo v boj ítalijansko topni- štvo; Italijani so za hrbet partizanov poslali tudi bataljon 24. pehotnega polka. Brigada se je po nekajurnem boju umaknila na levi breg Krke. Kljub temu, da bitka ni prinesla odločitve, je bila politično zelo pomembna. Prvič je namreč bilo tedaj sodelovanje belogardístov z italijanskim oku- patorjem javno dokazano. Tudi svoje ranjene so belogardisti, ne da bi to prikrivali, odpeljali v vo- jaško bolnišnico v Novo mesto. Po dvodnevnem počitku se je Kranjčeva skupina 17. avgusta 1942 spet premaknila V predele okrog Śentjošta. Osovrażena legija smrti ni mogla pri- dobiti ljudi za delo v službi okupatorja. Toda vsaka vojska potrebuje ljudi. Zato so belogardistom po- magali Italijani in jim ljudi pošiljali iz zaporov. V novomeške zapore so jih nagnetli toliko, da jim je primanjkovalo zraka, jih puščali nekaj dni v ne- gotovosti, jim lomili voljo in duha, nato pa jih po- stavili pi-ed izbiro: ali v legijo smrti ali V inter- nacijo in smrt. A ker se je kljub vsemu premalo zapornikov odločalo za belo gardo, so beli pogosto- ma kar sami izbirali ››vojščake« iz njihovih vrst. Kdor se je potem v gozdovih okrog Šentjošta bra- nil vzeti italijansko orožj e in strelj ati na slovenske ljudi, je za zrneraj ostal tamkaj. Żupnik pri Sv. Križu pri Kostanjevici (sedaj Podbočje) je skušal biti V svojem dnevniku nepristranski opazovalec dogajanj in je 6. septembra 1942 zapisal: »Legija smrti je italijanska tvorba iz nekdanjih kaznjencev in izgnancev_« p Belogardisti so v Sentjoštu še naprej počenjali zločine. Veliko ljudi so pobili kar tam, kjer so jih dobili, druge na poti V taborišče, nekatere pa šele v taborišču, da so se stari_ klavci naslajali nad umori, novinci pa se jim privajali. _ Medtem se je italijanska poletna oíenziva pri- bližala Dolenjskí. V tem obdobju je z Italijani so- delovala tudi legija smrti iz Šentjošta. Sknpina belogardistov je z Milanom Kranjcem na čelu odšla prek Kronovega, Šrnarjete. l\/Iokronoga, Šentruperta v Trebnje, od tod pa se vrnila v Sent- jošt. Na tej poti se je ves čas spopadala s partizani in lovila krnečke ljudi, ki so sodelovali z njimi. Zaupniki so ji izdajali naše ljudi; mnogo so jih ujeli in izročili Italijanom, ki so jih dosti postrelíli. Veliko ujetih pa so 8. septembra 1942 pripeljali tudi s seboj v Šentjošt, kjer so jih naslednji dan 20 ustrelilí. ' Dne 9. septernbra 1942 so se pod poveljstvom ka- petana Dobrivoja Vasiljevića ponovno napotili v te predele, da bi z ltalijani sodelovali v tako ime- novanem šestem obdobju tretje sovražne ofenzive. Po ovadbah svojih zaupnikov, največ iz Vrst du- hovščine, so gredoč pobili več desetin ljudi, jih na stotine spravili v internacijo in zagreśili še dosti drugih zločinov. Kakšen je bil videti ta pohod be- logardistov v Mirensko dolino, nam najbolj na- zorno priča svojevrstno poročilo neznanega Štu- denta Janeza v arhivu javnega tožilstva SRS, ki ga V celoti navaja Franček Saje V Belogardizmu: »Dne 9. septembra smo krenili iz Śentjošta proti Novemu mestu, ki smo ga obšlí tako, da smo prišlí na kolodvor V Kandiji. Tam je bil mimohod mimo italijanskega generala z Grma, ki nam je dal 1200 lir za cigarete (te smo potem res kupili). Tu smo nato stopili v vlak, ki nas je odpeljal proti Treb- njemu _ vlak je irnel celo en vagon prvega raz- reda. V Trebnjem so nas obkolili Italijani, nam čestitalí in nas spraševali vse mogoöe ~ kje do- bivamo hrano, ali smo plačani ali ne, koliko parti- zanov smo že ujelí, kaj delamo z njirni itd. V Treb- njem smo ostali dva dni brez vsakega gesla. Spali smo po kozolcih in v eni Vojašnici. (tu po večini kar na golih tleh). Hrano smo imeli suho (ena kon- zerva in hleb kruha na dan). Toplo hrano smo si skuhali samo enkrat v dveh dneh, in to črno kavo 45 zjutraj tretjega dne, preden smo krenili na pot proti Mirni in naprej proti postaji Mokronogl Bilo nas je vseh 180; 90 jih je pod Svarunovim (Marjam Pavlič) vodstvom odšlo proti Mokronogu, 90 pa nas je pod komando g. kapetana Iztoka (Dobrivoja Va- siijevića) ostalo na Mirni _ mi smo se nastanili V šoli. Izhod iz nje ni bil dovoljen nikomur razen g. kapetanu in dvema trojkama; ti sta opravili na Mirni eno samo aretacijo znanega komunističnega delavca Bulca, ki smo ga zaslišali (zasliševanje sem na vsej poti vodil jaz po nalogu kapetana in Tončeka). Zanj pa se je potem potegnil italijanski kolonel in smo osumljenca predali njim, da ga so- dijo (po nalogu kapetana). Na Mirni smo nato za- plenili še precej srajc in nogavic ter razne pijače pri trgovcu Blažiču, ki se je potem hotel zago- varjati, pa g. kapetan ni sprejel zagovora. Na Mirni so si fantje za patrulje izposodili kolesa, ki jih potem civilom niso Vrnili, in so bili zaradi tega ogorčeni in neka ženica mi je rekla; Samo po ka- pah se ločzite od partizanov. Morda je imela prav. Na Mirni sem se oglasil pri g. župniku in dobil podatke še za ostale sumljive ljudi z Mirne _ ker pa nismo imeli časa za zasliševanje, smo spisek predali Italijanom, da te ljudi aretirajo. Na Vpra- šanje, ki sem ga stavil g. župniku na Mimi _ kaj rnisli on in okoličani Mirne o nas, mi je rekel tako: Pričakovali smo vas že dolgo _ slišali smo o vas Vse mogoče stvari -_ lepe in tudi slabe _ pa na vsak način smo vas Veseli, dokler sie pri nas. Ko pa odidete, je naš strah pred partizani še večji in naše glave so V Vedno večji nevarnosti. Doslej so k nam prihajala samo grozilna pisma _ sedaj pa se lahko zgodi kaj hujšega. Vendar verujemo v zmago dobrega in zato vaše početje pozdravljamo in ga želimo z vso vnemo podpirati skoro vsi pre- bivalci Mirnel Pridite čimprej V našo blížino. Z Mirne smo petega dne zjutraj krenili proti Mokronogu_Bistrici. Tu smo se združili s prvo četo in skupno z njo odšli proti Velikemu Cirniku. Tu smo se ustavili čez noč. V Malem Cirniku je naša patrulja aretirala tri glavne partízanske za- ščitnike in Velike zaupnike partizanovz Rudolfa Trkovnika, Rafaela Lukeka in še enega, čigar ime sem pozabil. DVa smo takoj predali ltalijanom, eden pa je hodil z nami in nam pokazal precej ma- gazinov in druge robe partizanov. I-Iodil je z nami Vseskozi do Stopič, kjer ga je doletela smrt. Ostala dva so ustrelili Italijani _ za smrt so se izrazilí tudi naši , . . Iz Cirnika smo krenili po drugi poti nazaj na Bistríco in od tod V mesto Mokronog, kjer smo se nastanili v prosvetnem domu. Ljudje iz Mokro- noga se za nas niso dosti zmenili, ker nas że po- znajo. Aretacij V mestu ni bilo, pač pa so privedli nekaj ljudi iz okolice _ med njimi neko partizan- sko kurirko, ki pa jo je nekdo od naših že potem, ko je bila z glasovanjem določena za internacijo, izpustil. To pa zaradi tega, ker je bil za delo plačan 46 od dekleta samega (vendar to so że preveč deli- katne stvari _ oprostite). V Mokronog se je za- teklo h g. župniku 12 fantov, ki so bili po večini vsi pri partizanih, a so potem hoteli k nam. Vseh nismo sprejeli _ to pač po podatkih, ki nam jih je dal g. župnik. V Mokronogu smo z Vse poti predali ltalijanom za internacijo 15 ljudi in V magazin nekaj zaplenjenega blaga. Vse seveda s točnim spiskom in podatki, to sem delal Vse sam. Iz Mo- kronoga nas je Vodila pot na Veliko Strmico, kjer nas je ostalo 90, in na Malo Strmico spet 90. Imelí smo nalogo„ da zapremo linijo med dvema Vasema _ proti tej liniji so namreč Italijani gnali parti- zane. Ujeli nismo nobenega. Tudi drugih 8 aretirancev smo predali V Klevevž Italijanom _ tri od teh so ustrelili _ eden je narnreč hotel pobegniti. Z Male in Velike Strmice smo odšli za en dan V Zbure _ tu smo prenočili. Nato smo odšli V Šmarjeto, kjer smo ostali spet čez noč, in naslednji dan smo se podali na lov za Ko- som iz Novega mesta, ki naj bi se skrival nekje v šumi. Nismo ga dobili. Pač pa so ga ujeli baje naslednji dan Italijani pri Ŝt. Petru in ga ustre- lili. (Pravijo naši íantje, da so ga tam videli že v rokah oblasti.) V vsej okolici Šmarjete so Italijaní pobrali Vse moške in jih potem odpeljali v Novo mesto. Nekaj jih je sedaj že pri nas na Dolžu in V Hrušici. Po 13 dneh smo se vračali skozi Novo mesto domov. Lil je dež in bili smo' blatní kakor nalašč za parado. Skozi Novo mesto sem slišal nekaj ,žvižgov* na nas in opazko ,Kar ste iskali, ste dobili' (mesto je pač še precej puhlo). Opazil pa sem nekaj nasrnejanih obrazov. To mi je vlilo po- guma _ češ _ nismo sami. Pohod je bil končan. Nekaj jih je odšlo v Šentjernej _ en bataljon pa je odrinil v Hrušico. Tam so po večíni fantje, ki so bili na pohodu . . .‹‹ Ker so bila nesoglasja med mihailovićevskimi častniki in klerofašističnimi skupinami _ komu naj pripade Vodilna vloga _ Vse močnejša, se je majorju Karlu Novaku zazdelo potrebno, da sam obišče taborišče. In tako je 7. septembra 1942 res prišel v Stopiče in se nastanil v tarnkajšnjem žup- niśču. Tu je ostal dobei" mesec dni in sam vodil boje belogardističnih ocldelkov proti partizanom. Toda nesoglasja so rasla, tih boj med veiikosrb- skimi mihailovićevci in klerofašističnimi belogar- disti, ki so imeli vsak svoje načrte, je razjedal Vrste naroclnih izdajalcev. Ker so morali Italijani že spomladi 1942 zaradí partizanskega pritiska za- puščati manjše kraje in se odmikati od Gorjancev _ ostali so le V Kostanjevici, Śentjemeju, na Ra- težu in V Stopičah _ so jeseni 1942 zahtevali od belogardistov, da jih zavarujejo in pretrgajo zvezo slovenskih partizanov s hrvaškimi. prek Gorjancev. Belogardisti so zato septembra 1942 začeli Gor- jance obkoljevati. Poročnik Milan Kranjc je 17. septembra 1942 zasedel Gracarjev turn. Tedaj Pożgani Gracarjev turn, kjer se je 17. Septzembra 1942 naselil štab belogardističnega bataljona z Milanom Kranjoem na čeiu (po sliki Vlad.imira Lamuha) je prišlo do spopada z desno pobočnico partizan- skih enot, ki so se pomikale ob vznožju Gorjancev (gorj anski bataljon, IV. kordunaška brigada in žum- beračko-pokupski odred). Kranjcu je prihitel na pomoč belogardistični oddelek z Dolža s kaplanom Babnikom, ki pa se je kmalu vrnil, Na Dolžu se je narnreč nastanil bataljon pod poveljstvom kape- tana Dobrivoja Vasiljevića. Belogardistične patru- Ije so ob poinočí Italijanov mobilizirale po Šentjer- nejski dolini. Kmete, ki so jih polovili in odvlekli na Gracarjev turn, so nato ali vtaknili v svojo voj- sko ali izročili Italijanom ali pa so jih pobili. Prvo sedmerico so ubili 23. septembra 1942. Umorili so jih po svoji stari navadi: »Zvezani so bili z debelo vrvjo in žico okoli vratu. Pobil jih je s krampom Lojze Zídarič-Kramarjev z Grb pri Šentjerneju. Razmrcvarjeni so bili popolnoma. Kosmačev sin pa je bil sploh brez glave in Bobič iz Prapreč tudi. Kramar je izjavíl, da je vse lahko potolkel, samo Kosmačev sin ni hotel crkniti, tako trdo glavo je in'lel.«¿*° Żrtve so prekopali in pokopali domačini šele 1. aprila 1943. Ker je dogodek okoliško prebi- valstvo močno razburil, so druge jetnike odpeljali v Šentjošt in jih tam pobili aLi pa predali Italija- HOTX1. Kranjčev bataljon je začel postavljati obrambno črto pod Gorj anci: na Gracarjevem turnu in v Ore- hovici je ustala ena četa, ena četa s štabom bata- ljona je odšla na Dolenjo Brezovico, ena pa v za- četku oktobra 1942 V Kostanjevico; tu je zasedla bližnjo graščíno Dobravo. Milan Kranjc je s svojim bataljonskirn štabom na Dolenji Brezovici postal strah in trepet ljudi pod Gorjanci. Zločinom, ki jih je zagrešil, ni bilo ne konca ne kraja. In nikdar ne bo mogoče ugotovití vseh, ker ostajajo gozdovi pod Gorjanci, priče Kranjčevih grozodejstev, mučenja in ubijanja, nemi. Desna roka sta mu bíla kurat Tonček Šinkar, ki je Kranjca, kadar je bil le-ta odsoten, tudi nadomestoval, in Jožko Jakoś. V italijanski ofenzivi na Gorjance od 29. okto- bra do 4. novembra 1942 so sodelovali tudi belo- gardisti. Kljub ugovorom príorja kartuzijanskega samostana v Pleterjah je poročnik Kranjc 7. no- vembra 1942 poslal en oddelek V Pleterje, ena četa pa se je 15. novembra 1942 naselila pri Sv. Križu pri Kostanjevici (danes Podbočje). Kapetan Vasi- ljevíć je že V drugi polovici septembra zasedel ne le Dolž, ampak tudi Hrušico, po gorjanski ofenzivi pa z deli tega bataijona še Suhor in Radatoviče ter poslal en oddelek celo v Ćrnomelj. Major Novak se je tedaj iz Stopič preselil v Pleterje, prepričan, da se je začel uresničevati sen belogardistov 0 osvojit- vi Gorjancev. Toda na trda tla so ga postavile partizanske enote, Cankarjeva in XIII. hrvaška proletarska brigada, ki sta 26. novembra 1942 uni- čili belogardistično postojanko na Suhorju v Beli 47 Spominski kamer: v gozdu Ilovcí v bližini ceste Ore- hoviea-Mokro polje z napisem; 23. septembra 19-12 so bili zverinsko umzrrjeni od izdnzjalcev ljudstva: Kosmllč Janez, Kosmač Jože, Bobíč Franc, Janževič Jože, Šual Amon, Hudoklžn Jože, Drobiž Albin. Pnstavíl ga je K0 ZB NOV Orehovica ~'.±:,' -~ › ¿ ÅV ~ ' . = f ::›'2 '^¿ , " ~,_í=m.Ĺ.,ę;`,',„ Ĺf“¬1v“w Êfllßl., Ĺ' .J „ W Plosca na hiši na Dolenji Brezovici prl Šentjerneju¬ kjer so zapírali, mučilí. in ubijali zavedne Slovence in S10- venke. V vasi je bila belogardistična posbojanka. Plo- ščo je vzídal KO ZB NOV Šentjefmej Plošča na gasilskern dumu v Gorenji Stari vasj pri Šentjemeju z napisem: Żrtvam ƒašístżčnegu in beL0‹ gardistźčnega nasźlja: Kosmač Jože 2.32 9. 1943, Kosmač Janez 23. 9. 1943, Pzwlíč Jože - bombardimn 9. 10. 1943. Pri prvih dveh imenih je letnica napačna - pra- vílno 1942! Ploščo je vzidalo gasilsko društvo Stara vas -Loka krajini. S tem se je podrl ves sistem belogarclistič- nih postojank okrog Gorjancev, 16 postojank se je v nekaj dneh skrčilo na 7. Sa.mostojn.i sta ostali le še postojanki V Pleterjah in na Dolenji Brezovici pri Šentjerneju. V Kostanjevici, Stopičah, Šentjeme- ju, Semiču, Črnomlju in Metliki pa so skupine belogardistov vedrile pod italijanskim varstvom. Belogardisti so postavljali svoje postojanke ne samo v predelu pod Gorjanci, ampak tudi drugod po Dolenjski. Dne 29. septembra 1942 je Milan Kranjc poslal en oddelek 45 mož v Śkocjan. V noči na 4. Oktober 1942 je del Gubčeve brigade Škocjan zaman napadal. Belogardisti so sicer debili okre- pitev, kljub temu pa so se zaradi. stalnega parti- zanskega pritiska ob koncu novembra 1942 od tam umaknili in se vrnili šele spomladi 1943. Poleg po- stojanke v Škocjanu je bila v tem predelu Dolenj- ske belogardistična četa še v Trebnjem, in to pod vodstvom Ivana Bana. Oddelek Banove čete je odšel decembra 1942 za dober mesec v Kronovo, da bi nadzíral ozemlje okrog Šmarjete in preprečeval partizanom prehod preko Krke. Slovenska zaveza, v kateri je bila, kakor smo že povedali., združena vsa slovenska reakcija, je sep- tembra 1942 potrdila nastajanje vaških straž. To je razvidno iz njenega poročila kraljevi jugoslo- vanski vladi v Londonu. S tem je slovenska reak- cija z dr. Miho Krekom v Londonu in z Dražo Mi- hailovićem odobrila nastop belogardističnih oddel- kov in jih celo imela za »jedro nove jugoslovanske vojske v S1oveniji«. Poleg postojank v Żužemberku, Trebnjem, Skoc- janu, Ajdovcu in Dobu so nastale nove belogardi- stične postojanke, toda šele leta 1943. Narodno- osvobodilna vojska je pozimi 1942/43 zlomila še ne- katere, in to v Ajdovcu, v Dobu in na Primskovem. S prisilno mobilizacijo so se belogardistične čete številčno okrepile. Dne 12. januarja 1943 je prišlo do belogardistične postojanke v Rakovniku pri Šentrupertu. Ob koncu marca 1943 se je v Šentru- pert vrnilo 30 domačinov-belogardistov, ki so se utrdili v kaplaniji in V cerkvi in inobilizirali po okoliškíh vaseh. Dne 1. maja 1943 sta Cankarjeva in XIII. hrvaška proletarska brigada Šentrupert napadli. V dvodnevnem boju sta zasedli vas in cerkev, nista pa zmogli utrjene kaplanije. Dne 1. aprila 1943 je bila ustanovljena četa MVAC v Mimi peči. 4 ~ Spomeniki naj govore _ Druge kraje V tem delu Dolenjske so začasno ali stalno zasedle posamezne čete drugega bataljona legije srnrti. Dne 6. maja 1943 se je utrdil na Otočcu vod druge čete. Vod četrte čete iz Kostanjevice je 10. junija 1943 zasedel Belo cerkev in se nastanil v šoli. Tu je v kletnih prostorih imel zapore, kjer je zavedne ljudi zasliševal in mučil. Šola je mo- rala prenehatí s poukom vse do konca vojske. Be- logardisti. so se sicer ob zlomu Italije izselili, a se spet vrnili v začetku decembra 1943, zdaj pod novim pokroviteljem, nemškim nacizmom, in po- štene ljudi dalje zapirali in mučüi." Dne 16. ju- nija 1942 so belogardisti iz Trebnjega ustanovfli samostojno postojanko v Dobrniču. Vod prve čete je ob koncu junija 1943 postavil postojanko na Ča- težu pri Veliki Lokí. Nekaj dni pred italijansko kapitulacijo je 40 belogardistov postavilo posto- janko v Dolenjih Kamencah pri Novem mestu, ki pa so jo partizani takoj razbili. Tedaj je 25 belo- gardistov iz Stopič na župnikovo prošnjo prišlo v Šmihel pri Novern rnestu. Nadaljnje postavljanje postojank je preprečila vdaja Italije. Partizanske enote so takrat skoraj vse belogardiste v Beli kra- jini polovile, belogardisti iz Novega mesta in iz Krške doline pa so se prek Jurke vasi in podgor- janskih gozdov umaknili v Zameško, se povezali z Nemci in postali jedro nove oborožene izdajalske formacije slovenskih domobrancev. :- .,‹„„¿> V Plošča na osnovni šo]_i Bela cerkev z napisem: Okupa- tor in njegovi pomagači so 11 tej hiši zapírali, 'mučili zavedne Slovence - sodelaoce narodnoosoobodilne borbe. Vzídal jo je KO ZB NOV Bela cerkev 49 ltaluanska ofenziva Naraščanje partizanskih enot spomladi 1942 je zahtevalo novo ureditev vojske. Zato je glavno po- veljstvo pred 26. junijem 1942 iz III. grupe odredov ustanovilo III. in V. grupa odredov. V III. grupe so spadali polhograjski (dolornitski) odred, krimski in kočevski odred ter partizanske enote na Pri- morskem, V V. grupo pa belokranjski, zahodnodo- lenjski in krški odred. A že 30. junija 1942 je izšla odredba glavnega poveljstva 0 ustanovitvi prve proletarske brigade Toneta Tomšiča. Zahodnodo- lenjski odred je s prvím proletarskim bataljonorn Toneta Tomšiča začel v začetku julija 1942 obko- ljevatí Zužemberk, 8. julija 1942 pa napadel Sote- sko. Italíjani so pod nenehnim partizanskirn pri- tiskom morali končno Żužemberk 13. julija 1942 Plošča na gostišču v Żužemberku; na njej so na kratko opisani žužemberški dogodkj. Vzidal jo je K0 ZB NOV Żužemberk 50 izprazniti. V osvobojenem Żužemberku je bíla nato ustanovljena prva komenda mesta na Slovenskem, katere poveljnik je bil Franc Smrke-Jošt. Dne 18. julija 1942 je bil pred nekdanjo Pehanijevo go- stilno velik miting, na katerem se je zbralo okrog 600 ljudi. Govoril je Edvard Kardelj in nato še Tone Fajfar, Jože Bus, Edvard Kocbek in drugi. Takoj po osvoboditvi so izvolílí tudi prví narodno- osvobodilni odbor. Volitve so bile tajne, z lističi. Ker so Italíjani prav tedaj močno pritisnili proti Kočevskemu Bogu, se je Tomšičev bataljon odpra- vil na področje Lašče-Rdeči kamen. Prišlo je do hudih bojev pri Topli rebri. Po boju se je bataljon uniaknil na Smuko. Dne 16. julíja 1942 je bila. v vasi Cesta pri Starem Logu ustanovljena prva slo- venska proletarska (pozneje udarna) brigada To- neta Tomšiča. S tem se je začelo novo obdobje v razvoju slovenske narodnoosvobodilne vojske, doba preraščanja V brigade, v začetke redne narodno- osvobodilne vojske. Medtem pa se je na Notranjskem že začela itali- janska ofenziva kot del tretje velike sovražnjkove ofenzive na jugoslovanskern ozemlju. Italijani su izdelali podroben načrt in se 12. julija 1942 v Ljub- ljani dogovorili za skupne akcije še z Nemci_ Raz- polagali so z velikimi silami 75 000-80 000 mož, a partizanov je bilo v Ljubljanski pokrajini 2500 do 3000. Ofenziva ni imela samo vojaškega pome- na. Sovražnik je hotel zatreti tudi politične te- melje vojaškega upora in uničiti materialne za- Iedje partizanske vojske. Notranjsko je zajela prva ofenzivna faza od 16. do 19. julija 1942. Na neizkušene in slabo oboro- žene borce se je vrglo pet italijanskih divizij. Oku- pator si je nad notranjskim prebivalstvom pri- voščil nepopisno nasilje. Posamezne skupine parti- zanov so se prebijale iz italijanskega obroča na osvobojeno ozemlje in se zbírale pri zahodnodo- lenjskem odredu, da bi se po ofenzivi vrnile v svoje enote. Marsikateri. novinec pa je svojo enoto zapustil in se predal Italijanom. Druga ofenzivna faza od 20. do 24. julija 1942 je imela namefn očistiti Mokre in Iškí Vintgar ter s posameznirni akcijami razbiti partizane V zgor- nji dolini Krke; deli divizije Isonzo pa naj bi pre- čistili področje Dolenjskih Toplic. Diviziji Gra- natieri di Sardegna in Cacciatori delle Alpi tel" skupine bataljonov »M‹‹ so določeno jim področje prečesale in 23. julija zvečer dosegle črto Bloška polica _ Nova vas _ Runarsko- Sodražica~ Zapo- tok; s tem je bila druga faza ofenzive končana. Tretja ofenzivna faza ››A« od 24. julija do 13. av- gusta je zajela ozemlje južno od Kočevja do do- line Kolpe in Čabranke. Glavno poveljstvo je 15. julija 1942 izdalo odločbo, v kateri poudarja, da je treba ohraniti živo silo za poznejšo protiofenzivo ter zato preprečevati večje sovražnikove strnitve na istem področju, izogibati se zgostitvi svojih čet, ovirati sovražnika in mu preprečevati osvajanje novih položajev. Ker je bilo nujno partizanske čete čim hitreje razgibati, je glavno poveljstvo 18. ju- lij a 1942 združilo vse partizanske enote v eno sa.\'no III. grupo odredov s kočevskim, krimskim, belo- kranjskim in zahodnodolenjskim odredorn; ostale enote naj bi se združile v manevrske brigade. Dne 29. julija je narodnoosvobodilni svet v okrofžnici okrožnim odborom OF naročil, da morajo, četudi bi okupator osvobojeno ozernlje znova zasedel, ostati na svojih mestih, razen seveda tistih, ki so preveč kompromitirani. Że v tem delu ofenzive so Italijani vse bolj pritiskali proti Kočevskemu Bogu. N jihove divizije so čistile določena jim po- dročja in se kruto znašale nad civilnim prebival- stvom, saj so graničarji na primer 5. avgusta 1942 ubili v Pudobu 72 ljudi. Tretja sovražnikova ofenzivna faza ››B‹‹ od 14. do 23. avgusta 1942 pa je zadela Kočevski Rog. Italijani so Kočevski Rog popolnoma obkolili. Di- vizija Granatieri di Sardegna je bila na črti Lo- žine_Kočevj‹-:-, oddelki divizije Macerata na črti Mozelj-Rajndol, oddelek divizije Isonzo na črrti Predgrad-Kralji, divizíja Cacciatori delle Alpi na črti Čtnornelj-Sernič, oddelki divizije Isonzo na področju Birč'ne vasi in skupina generala Ceruttija na črti Dolenjske Toplice-Dvor pri Żužemberku. Na Rogu je bilo celotno vodstvo narodnoosvobodil- nega gibanja slovenskega naroda. Ofenziva se je začela 14. avgusta 1942 zjutraj. Proti Bogu so se začele tedaj pomikati vse sovražne kolone in ga 17. avgusta 1942 stisnile v močan obroč. Że 14. avgusta je príšlo do bojev na področ- ju Jama-Smuka, kjer je prodiranje Italijanov skušal zadržati zahodnodolenjski odred; 16. avgu- sta 1942 so se bíli boji pri Rdečem kamnu, pri Pod- stenicah in na področju Kriżna gora_Go1obinjek. Italijanske kolone so napredovale proti središču obkoljenega obinočja in prišle v medsebojni stik 20. avgusta 1942, v naslednjih dneh pa podrobno preiskale predel v celoti, kraške jame, globeli in tudi težko prehodno ozemlje. Povzročile so nam sicer precej izgub, ker so odkrile nekaj skladíšč, požgale veliko vasi in tudi partízansko bolnišnico na Daleč hribu ter delavnice na Podstenicah, raz- bile nekaj partizanskih skupin, vendar glavnega namena ofenziva ni dosegla. Iz obroča se je rešilo veliko partizanov in partizank, rešili so se ranjeni in osebje bolnišnic ter celotno vodstvo narodno- osvobodilnega gibanja. Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja se je že 14. avgusta 1942 zateklo v velik gozdni bunker pod Kraljevim kamnom, za 15. avgust 1942 pa je bil do- ločen preboj. Kolona je ponoči prišla do Cínka in nato do križišča pri Faberjevem križu. Nedaleč od tod je naletela na italijansko zasedo. Zato se je razbila in se naslednji dan le delno zbrala. Da bi se laže prebila skozi obroč, se je razdelila na tri sku- pine. Skupina, v kateri je bílo skoraj celotno vod- stvo, se skozi sovražne čete ni mogla prebiti in se je zato vrnila V bunker pod Kraljevim kamnom, kjer je ostala brez hrane in vode do konca roške ofenzive, do 23. avgusta 1942. Štab V. grupe odredov je takoj, ko je za to ofenzivo izvedel, poslal proti Rogu Tomšičevo bri- gado: prvi bataljon na področje Kočevje_Żužem- berk_Straža, drugi bataljon na področje Straża- Črmošnjice in tretji bataljon na področje Planina -Koprivnik-Kočevje. Do bojev je prišlo pri Do- lenjskiłi Toplicah, nad Podturnom, na Toplem vrhu, na Kleču, pri Planini, na Komolcu, na Laščah nad Dvorom, V Beli krajini. Krški odred se je med- tem bojeval z Italijani in belogardisti na področju Šentjernej-Kostanjevica. Dne 21. avgusta 1942 je en njegov bataljon napadel Zameško. Akcija ni uspela, čeprav so borci s komandirjem Branetom Suhijem-Šenkom na čelu vd_r]i V italijansko kuhi- njo, ki pa ni bila povezana z drugimi prostori. Na- pačno je bilo to, da niso s seboj imeli min, s kate- rimi bi zgradbo razrušili. Šest Itahjanov je bilo mrtvih, vsi drugi pa ranjeni. Partizani so imeli enega mrtvega in pet ranjenih; dva ranjenca sta pozneje umrla.“* En del krškega odreda je odšel na področje Čatež_Sv. pri Litiji (danes Ga- brovka), en bataljon pa proti Zužernberku, kjer je bil tudi zahodnodolenjski odred. V četrti ofenzivni fazi od 24. do 30. avgusta 1942 so sodelovali diviziji Cacciatori delle Alpi in Gra- natieri di Sardegna, nekateri oddelki divizije Ison- Plošča na osnovni šoli Zameško s kratkim opisem do- godkov v vasi in z imeni 9 borcev, 11 talcev ter 10 žrbev. Italijani so imeli leta 1941 v šoli postojanko in ne bunkerja, kakor je zapisano. Ploščo je vzidal K0 ZB NOV Zameško 51 Piosca v Starem Logu, posvečena Miranu Jarcu, z na- pisom: V boju za svobodo svojega narodu je 1; tem kraju due 24. avgusta 1942 pudel Miran Jaro, pesnik, in pisutelj. To plaščo je ob desetletnícż ustanovitve slo- venskżh brigad dne 13. IX. 1952 ozźdalo Društvo slo- venskih književniloov. zo in bela garda. Prvi naj bi bili začeli napadati proti dolini zgornje Krke in proti nemški meji med Javorom in Javorjem, bela garda in oddelki divi- zije Isonzo pa naj bi bili prečistili okoliš Mirna peč¬ Żužemberk-Straža-Bršljin. Dne 24. avgusta 1942 je italijanska vojska zasedla izhodíščne položaje za napad na Suho krajino. Velike enote italijanske vojske so se zbrale nad Starim Logorn in Smuko, Tedaj so Italijani V vasi Novi Breg ali v bližini Pu- gleda zajeli in ustreiili pesnika in pisateija Mi- rana J area” V peti ofenzivni fazi od 30. avgusta do 5. sep‹ tembra 1942 bi bili morali sovražniki očistiti ozemlje med dolino Krke in nemško-ítalijansko razmejit- veno črto. Toda divizija Granatieri di Sardegna in bataljoni ››M‹‹ so zaradi veiikih akcij narodnoosvo- bodilne vojske na Hrvaškem in v Bosanski krajini morali v sestav V. korpusa. Nekatere italijanske divízije so zato prišle do meje po načrtu, druge pa so znatno zaostale, ofenzivna moč je osiabela in do 10. septembra 1942 celo zastala. Medtem je prek Gorjancev prišia IV. korduna- ška brigada z bataljonom »Josip Kraš‹‹ in se 14. 52 septembra 1942 odpravila protí Orehovíci. Isti dan so ustaši napadli bolnišnico krškega odreda pri Priseki na Gorjancih in pobili 15 ranjenih ter oseb‹ je, med njimi dr. Stanka Černelča in medicinca Martina Malenška. Stane Semič-Daki, ki je tudi bil med ranjenimi, pa je srečno ušel. Zaradi nadalj- njih skupnih bojev proti ustašem je bil ustanovljen skupen operativni štab IV. kordunaške brigade, žumberačko-pokupskega in krškega odreda. IV. kordunaška brigada je odnesla ranjene na Bog in nato operiraia v Beli krajini ter razbila italijansko kolono pri Kvasici pod Tančo goro. Krimski odred je napadal belogardistične postojanke in vaške straže na Notranjskem, brigada Matije Gubca je čistila Hrastov dol, Orlako, Selca in Roženpelj, krški in 'žurnberačko-pokupski odred pa sta 18. septembra 1942 napadla belogardiste v Orehovici, a 19. septernbra 1942 na Dolžu. Tako so partizan- ske enote napadale belogardiste in Italijane po vsem ozernlju Ljubljanske pokrajine. Ś:-:sta ofenzivna faza od 12. do 22. septembra 1942 je imela namen očistiti kraje med cesto Velika Luka-Moravče, dolino Krke in Mirne ter predele zahodnoi in južno od Ljubljane. Dolenjskega pod- ročja naj bi se tedaj lotila divizija Cacciatori delle Alpi z nekaterimi oddelki divizije Isonzo in z belo gardo iz okolice N ovega mesta. Divizija Cacciatori je prišla 22. septembra 1942 do reke Krke pri No- vem mestu. In v teh dneh je spet segla po naših ljudeh izda- jalčeva roka in hudo prizadela novorneško okrož- je. O tem piše Boris Kuhar: »ltalijanov se je pomikalo kot listja in trave s Trške gore do takratnega Št. Petra (sedaj Otočec). Tu so ostali čez noč. Drugo jutro, to je 23. septern- bra 1942, ko se je gosta. megla vlekla po dolini Grad Prežek, na katerem je vzidaria plošča z napisem: V tem okolíšu so se 11 poletju 1942 zadrževale 4. kordu- 'nuśka in 13'. žumberačlca brigada - delovali gorjanski bataljon, podokrožje Gorjancź, 'rajonska odbora OF Šentjernej in Orehovica ter zgradilź usnjamo, pekamo, mesariju in sadne xušilnice za potrebe NOV in PO - V jeseni je bilo prvo posvetovanje komunistov gorjzm- skega podokrožja. Vzidal jo je KO ZB NOV Šentjernej nad Starim gradom, so jutranjo tihoto naenkrat presekali rafali strojnic in glasne eksplozije bomb. Cela italijanska divizija je napadala Beceletovo jamo. V njej je bilo skritih nekaj aktivistov in ena aktívistka. Po prvih strelih se je pognal iz jame Żurov Pepi iz Zagrada ter se zatekel k Italijanom, ,Izdajalecƒ je kriknil za njim komunist in prvo- borec Alojz Gregorčič ter nameril Vanj puško. A smrtno je zadel le italijanskega oficirja. Izdajalec pa, ki je že nekaj dni poprej povedal V Novem me- stu za svoje tovariše, med katerimi je bila tudi njegova lastna sestra, je takrat ušel pravični kaznii Italijani so napadali jamo kakor obsedeni. Ob- streljevali so jo z minami in ročnimi bombarni. V jami pa so se junaško držali Vinko Paderšič-Ba- treja, Vinko Kos, Alojz Gregorčič, Żurova sestra in njen mož Franc Sajevic. Italijani so jim Večkrat zavpiliz ,Predajte sel' Toda šele Źurov Pepi jih je kasneje zvabil iz jame, češ da se jim ne bo níč zgodilo. Nasedli. so mu Vsi razen Paderšíča, ki ni hotel o predaji ničesar' slišati. Ostal je V jami in se naprej boril sam. Italijanskí fašisti so se vrgli na ujetnike in na ujetnico kakor stekli psi na mrhovino, Zvezali so jih skupaj s terenkama Beceietovo Meri in Viran- tovo Fani in jih gnali k Beceletovi domačiji, ki so jo malo poprej zažgali. Takrat je Meri zadnjič Vi- dela svoj dom, in še to Vsega prasketajočega V pla- menih. Italijaní S0 besneli, ker jim je kljuboval en sam upornik V jami. Še bolj srdito so navaiili nanjo. Toda streli iz Batrejeve puške jim niso pustili blizu, Vinko Paderšič se je bojeval sam V skalah s stotinami fašistov, s celo italijansko divizijo Caccia- tori delle Alpi. Prekaljeni politični borec, organiza- tor OF in vstaje pod Gorjanci je na vse napade Ita- lijanov odgovarjal s karabinko. Dva dni je vzdržal V težkem, neenakem boju. Nato mu je začelo pri- rnanjkovati streliva. 24 nabojev je śe ímel tisti dan, ko so Italijani iz Novega mesta privlekli plin- ske bombe in začeli spuščati V jamo plin. Junak Batreja je 23 nabojev izstrelil V Italijane, z zad- njim pa si je sam Vzel življenje. Tako je padei Vin- ko Paderšič-Batreja, ki je bil za svoje junaštvo razglašen za narodnega heroja. Źivega Italijani niso mogli dobiti V roke. Šele mrtvega jim je pri- nesel k nogam ízdajalec Żura in si tako še umazal roke z junakovo krvjo. Italijanski oficir mu je po- zneje pri Beceletovem Vodnjaku zlíval vodo na roke, da bi mu spral kri z njih. Ta je sicer šla z rok, toda na njem je ostai sramotni madež izda- jalca. Ujete aktíviste in aktivistke so nato Italijani od- gnali v Št. Peter. Tu so jih zmagoslavno vodili skozi vas in jih zasmehovali. Zaprli so jih V šolo. Začelo se je zasliševanje in mučenje. Potem so jih obsodili na smrt. Meri in Fani sta bili V najlepših cvetočih dekliških letih in težko jirna je bilo slovo od komaj porajajočega se življenja. Ljudje si še do HA Plošča pri Beceletovi jami V Zagradu z napisom: V tej jami so bili 'med imlijansko oƒenzivo ízclrmi in se bo- rźlź: 'narodní hefoj Vinlco Paderšič-Butreja, član okrož- nega odbora OF Novo mesto, Vínlco Kos, član pod- okrožja Šmarjeta, Gregorčič Alojz, Sajevic Frzmčiška, Sajevic Franc; z Mimi so bżli ustreljeni blizu Otočca 24. septembm 1942 Becele Meri, Kmševec Fani, Med- ved Franc, Katar Alojz in Grabnar Mirku. Pioščo je Vzidal KO ZB NOV Otočec Spomenjk na grobu narodnega heroja Vinka Pader- šiča na pokopališču na Otočcu. Posiavii ga je K0 ZB NOV Otočec 53 Narodni heroj Vinko Paderšíč-Batreja danes niso izbrisali iz spoinina objokanih, prestra- šenih obrazov teh dveh mladih de-klet na oknu šole, ki sta prosili, kričali: ,Źiveli bi radi! Ne nas ustrelití! Rešite nas !` Drugi dan so jih odpeljali na morišče za vasjo. Najprej so šli moški ujetniki iz Beceletove jame, za njimi pa aktivista Franc Medved in Mirka Grabnar, ki so ju dobili v sosednji bajnofski jami. Grozen sprevod smrii je bil to. Bosi, Z rokami, zve- zanimi na hrbtu, so se izmučeni in pretepeni pomi- kali skozi vas. N aenkrat se je iz vrste iztrgal Alojz Gregorčič in stekel za šolo. Misel na življenje mu je dajala moči za beg. Nad 100 metrov je że pre- tekel, tedaj pa so ga spet ujeli. Pobili so ga na tla s kopiti in tolkli po njem, kakor tolčejo mlatiči s cepci po snopih žita. Ne koščka cele kože ni bilo več na njem. Le nekaj razcefranih krp obleke mu je zakrivalo izmučeno telo, s hrbta pa so mu viselí dolgi kosi nasekane kože. Vse telo je bilo ena sama krvava podplutba. Na hribu nad vasjo so kmalu nato odjeknili streli. Padli so junaki-mučeniki, ju- nakinje-mučenice.‹‹4° Vinko Paderšič-Batreja se je rodźl 18. aprila 1916 v Tržiču pri Trstu. Po prvi svetovni vojski je žiael 1; Suhadoln 'u bližini Novega mesta. Gimnazijo je obiskoual v Novem mestu, nato pa na ljubljanski univerzi študiral slavistiko. Leta 1941 je diplomi- ral. V študentskih letih se je politično in kalturno nueljauljal 1: krščanskosocialističnem klubu Zarja. Takoj po ƒašistźčni okupaeiji se je vkljačil v Osvo- bodilno ƒronto in deloval kot njen organizator v vaseh pod Gorjanci. Poleti 1941 je postal član okrožnega odbora OF Novo mesto. Obislcoval je razne terenske in rajanslce odbore OF, širil in utr- jeual organizacijo Osvobadilne ƒronte, prźdobival ljudi za odhod iz partizane in taka pomagał usta- navljati partizanske enote na Dolenjskem. Zaradi požrtvovalnosti in bojevitosti je bil zelo priljub- Zjen. Plosca na hiši v Gorenjem Suhadolu, kjer je živel na- rodni heroj Vinko Paderšič. Vzidal jo je KO ZB NOV Brusnice Eduard Kocbek piše 'u Tovarišiji: »Navsezgodaj sem bil znova 'u Stragah. Po toliko ouirah in ne- sporazumih sem se le srečal z Novomeščani. Z njimi je prišlo tudi nekaj drugih znancea, vsega nas je bilo osem. Med Novomeščani mi 'agajata dua, nizki, 'modri in prijetni Kos ter veliki, plečati in razbo- 'riti Paderšič, ki si je dal ime Batreja. To ime mi je neskončno všeč, diši po klasični slovenski izvir¬ nosti... Pripovedujejo, da so sinoči prenočm v gradu Hmeljniku in da gredo jutri proti Dolenj- skim Toplicam. O svojem okrožjii govorijo kakoa- o 'velikanski ƒari, kjer imajo veliko stricev in też in kjer poznaje usak kozulec in zidanico. Eden pri- povedaje dogodivščine iz Ajdovca, drugi 8 Trške gore, tretji iz Pleterźj, četrti iz Novega mesta . . .‹‹“ In 4. oktobra je 1: dnevniku zapisał, da 'mu je Jaže Brejc sporočil v pisma o smrti Paderšiča in Kosa: »Oba sta padła, kakor padajo resnični junaki. Sülze mi zalivajo oči, ko nam to pišem, uendar bi takšne smrti tadi jaz rad amrl. Naj na uekou veke živi njun spurnin!‹‹42 CK KPS, IO OF in glavno poveljstvo so iz bun- kerja pod Kraljevim kamnom odšli 23. avgu- sta 1942 proti Kunču, Topli rebri in Krki, kjer so jih 26. avgusta 1942 napadli Italijani. Tu so se raz- bili v dve skupini: skupina z Edvardorn Kardeljem je odšla v Podlipoglav, skupina z Borisom Kidri- čem pa se je vrnila na Rog in se šele 26. septem- bra 1942 pridružila Kardeljevi skupiní. Dne 26. av- gusta je Aleš Bebler, član glavnega poveljstva, v skladu z že prej omenjenim ukazom izdal odredbo, da se vse partizanske enote v Ljubljanski pokrajini združijo v III. grupo odredov; ti naj se skrčijo na po eno samo četo v bataljonu, ostale sile pa naj se združijo v manevrske brigade. Ko je Kidričeva skupina 1. septembra 1942 raz- členjevala taktiko glavnega poveljstva, je ugoto- vila, da je bila na Notranjskem predvsern obramb- na taktika, na Kočevskem in na Bogu pa taktika manevriranja ob vzporednih napaolih na belogar- díste, kar je v glavnem opravljala Tomšičeva bri- gada. Dne 4. septembra 1942 je bíl blizu Trebel- nega ustanovni zbor brigade Matije Gubca. Nje- no jedro so bili drugi bataljon zahodnodolenjskega odreda, drugi. in tretji bataljon krškega odreda. Brigada se je že naslednji dan bojevala na Blečjem Vrhu, 11. septembra 1942 pa je odšla v Veliki Li- povec. Dne 16. septembra 1942 je glavno poveljstvo iz- dalo odredbo, s katero je ustanovilo tri brigade _ potrebna je bila namreč večja strnjenost in tudi večja gibljivost sil, ki ne bi bíle vezane na dolo- čeno ozemlje _ Gubčevo, Cankarjevo in Šercer- jevo brigado ter hkrati spet zahodnodolenjski in vzhodnodolenjski odred. Za ustanovni dan štejemo dan, ko so se brigade prvič zbrale: brigada Ivana Cankarja se je prvič zbrala 23. septembra 1942 v Lapinjah nad Spodnjim Logom, brígada Ljube Šer- 55 cerja 6. oktobra 1942 na Mokrcu, brigada Matije Gubca pa, kakor źe rečeno, 4. septembra 1942 blizu Trebelnega. Italijani so potem, ko so svoje akcije V po- sameznih preclelih Ljubljanske pokrajine kon- čali, ustanavljali tako imenovane vaške straże, zla- sti na Notranjskem in v Suhi krajini. Te vaške straže so oborožili, češ da je to potrebno za varstvo vasi pred partizanskim ››nasiljern‹‹, ljudje pa so v veliko krajih sprejemali to orožje le iz strahu pred okupatorjevim nasiljem, saj so jim grozili, da bodo sicer morali V internacijo. Tako je marsikdo, ki je bil V resnici za OF ali vsaj proti ltalijanom, sprejel orožjei Jedro teh vaških straż so se-Veda bili belogardisti. Dne 16. septembra 1942 je glavno po- veljstvo brigadam Toneta Tomšiča, Matije Gubca in Ivana Cankarja izdalo dnevno povelje, v kate- rem poudarja, da je treba z napadom na Suho krajino preprečiti državljansko vojsko, ker je oku- pator oborožil del civilnega prebivalstva za boj proti partizanom. Akcija naj bi potekala po tem vrstnem redu: vas je treba najprej obkoliti, nato vdreti vanjo, zasesti pomembne točke, prijeti znane belogardistíčne izdajalce, zapleniti Vse orožje, stre- livo in vojaško opremo tez' prirejati mitinge. Brigade so nastopíle Vse hkrati, Akcija je po- tekala 18. septembra 1942. Brigada Toneta Tomšiča je operirala okrog Strug in Kornpolj, brigada Ma- tije Gubca okrog Drašče vasi, Šmihela, Budganje vasi, Korinja, Ambrusa in okolice, brigada Ivana Cankarja pa okrog Hinj, Lopate, Vrha, Sel, Gra- denca, Żvirč, Prevol in Ratij. Krajinčani so tedaj spet videli veliko partizanov, kar je postavilo na laž okupatorjevo propagando, da je partizanska vojska uničena. Nikakor pa akci- ja ni zatrla začetkov krajinskega belogardizrna, ker so se njegovi organizatorji že dokaj dobro utr- dili, predvsem v župniščih. V sedrni ofenzivni fazi od 23. do 26. septem- bra 1942 so fašistí ponovno napadli Rog, Po Robot- tijevih besedah naj bi bili tedaj iskali partizane, in to kjerkoli bi že bilo, in jih potem pobijali, samo pobijali, hkrati s tem pa prikrivali priprave za veliko ofenzivo na Gorjance. Toda zaradi napada IV, knrclunaške brigade pri Kvasici in na Črnomelj ter bojev Tomšičeve in Cankarjeve brigade na Pla- nini in Mirní gori je bilo te ofenzive kmalu konec in okupatorju se ni posrečilo uničiti žive sile parti- zanske vojske niti zlomiti volje slovenskega na- roda bojcvati se za dokončno osvoboditev. V osmi ofenzivni fazi od 29. septembra do 2. oktobra 1942 naj bi bil sovražnik uničil partizanstvo v Beli krajini.. Italijanske sile so se premaknile proti Kolpi, IV. kordunaška brigada pa. je rnedtem že odšla iz Bele krajine in ofenziva je bila kon- čana. V deveti ofenzivni Iazi, ki so jo pripravljali do 8. oktobra 1942, naj bi bili Rog in ozemlje ob Kolpi ponovno prečesali. Glavno poveljstvo pa je 28. sep- 56 tembra 1942 ukazalo Cankarjevi brigadi, naj skup- no z gorjanskim bataljonom, Gubčevo brigado in žumberačko-pokupskim odredom očisti pociročje Gorjancev, središče belogardízma. Ker so partizanske enote v okolíci Żužemberka razoroževale zaslepljence i.n kaznovale izdajalce, sta tamkajšnji dekan in kaplan iz Poloma šla k belogardističnernu vodstvu v Novo mesto prosit, naj se v Źužemberku ustanovi oddelek lcgije smrti. Tu so od njiju zahtevali, da napišeta seznam kakš- nih 150 ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati. Potem so Italijani 26. septembra. 1942 Źužemberk ponovno napadli in v njem 5. oktobra 1942 posta- vili belogardistično postojanko, 20. oktobra 1942 pa še postojanko v Ajdovcu. ` Partizanske enote so povsod napadale belogar- diste in Italijane. Tako je Tornšičeva. brigada pri- zadejala hude izgube Italijanom 2. oktobra 1942 pri Ribnici, Gubčeva brigada pa je 4. oktobra 1942 napadla belogardiste v Škocjanu. Zdaj je general Robotti začel deseto ofenzivno fazo. V tej _ od 10. do 23. oktobra - so potekali boji v glavnem na desnem bregu Kolpe, in to z II. in IV. hrvaško brigado. Divizija Cacciatori delle Alpi je šele 24. oktobra 1942 pre-šla Kolpo in sto- pila na področje Tribuče~Gradac_Semič. Sloven- ske partizanske enote so kar naprej napadale belo- gardistične postojanke na Notranjskem in Dolenj- skem. Italijani so svoje akcije proti partizanom pogosto spremljali z bombardiranjem. Tako je bila cilj nji- hove roparske zračne akcije tudi Frata. Fra/na je bila spomladi in poleti 1942 osvobojeno ozemlje. Tu so se sestajali aktivisti in aktivístke iz vseh de- lov novomeškega okrožja. Zlasti pogosto so priha- jali semkaj člani in članice okrožnega komiteja KPS in okrožnega odbora OF Novo mesto ter akti- visti in aktivistke mirnopeškega podokrožja. Tu so se stekale kurirske zveze z vsch strani, tu je bilo velíko sestankov in razgovorov. Po posvetovanju na Cinku je bil tu sestanek aktívistov in aktivistk novomeškega okrožja 4. avgusta 1942. Udeležili so se ga tudi Boris Kidrič, Edvard Kocbek in Matej Bor. Edvard Kocbek piše v svoji Tovarišiji, da je bil to dotlej najplodnejši in najbolj živahen zbor aktivistov in akiivistk.“ Italijani Frati niso mogli do živega. Poizkušali so iz Straže, Novega mesta, Soteske, a so bili zrne- raj odbiti. Toda Frato so okupatorjevi hlapci iz- dajali in dokazovalí, kako pornembna je za osvobo- dilno gibanje v tem okolišu. Zato so se Italíjani odločili za napad iz zraka. Bilo je 8. oktobra 1942. Na Frati so bili Jože Slak-Silvo, Dušan Jereb, Ivan Gorjup, Franček List-Marko, Mara Rupena, Bogdan Osolnik in neka Jerica. Neclaleč proč je V gozdu. taborila sku- pina partizanov in partizank. Pridružila sta se ji tudi Vene Slapšak in Oskar Venturini-Šandor s 1 Tllrrrv jš Ê Ä i j Ii svojo patruljo. Bogdan Osolnik takoie opisuje bornbardiranje Frate: »Opoldne smo pri kosilu zaslišali zamolklo bob- nenje letala. Vztrajno je krožilo nad okolice Frate in to je biio nekaj nenavadnega. Ko smo pojedli, so se nekateri umaknili pod bližnje smreke, drugi pa stopm pod visoko, košato tepko ob hiši. V ku- hinji sva ostala samo Mara, ki je pomivala posodo, in jaz. Nenadorna je ietaio zabrneio V oglušujočern letu čisto od blizn. Bilo je jasno, kaj namerava. Z Maro sva se nagonsko vrgla v edini zaklon, v nasprotni kot kuhinje, v prostor med štedíinikom in steno. V tistern trenutku so v zraku že zažvižgale bombe. Ena ali dve sta padii pred hišo, tretja pa je treščila v nasprotni vogal hiše. Ko sem začutil Marin pa- dec, se je raziegia eksplozija, udaril je zračni puh, zažvižgali so drobci prek naju, tako da nisern vedel, aii je Mara padla zadeta ali nei Ves prostor je napolnii dim in prah in smrad po eksploziji, naju pa so obsuli drobci lesa in opeke. Kot sva se zavedeia, sva stekla iz kuhinje in se spustila po stopnicah. Letalo se je spet obrniio in se spet približevaloi Ustaviia sva se najprej pod bližnjirni smrekami in opazovaia njegovo smer, nato pa se prevaiila nekaj metrov niže, Ko so med smrekami znova zatreskale bomba _ to pot manjše, toda po več hkrati, naju niso več do- segle. Letalo je potem Frato in okoiico še nekaj časa obstreljevalo s strojnico. Bomba, ki je priietela pred hišo, je ranila dva tovariša, dva pa ubila. Pri priči sta biia rnrtva dva iz Śandorjeve patrulje _ mislirn, da Božić in Ću- dovan, a Slapšak in Devetak sta biia hudo ranjena. Príhiteli sta medicinka Marta Šavelj in bolničarka Źenka, a ranjenima nista mogli pomagati.~‹“ Tako je bornbardiranje Frate zahtevaio štiri smrtne žrtve. Padii so: Jakob Božič iz Gabrja, Ivan Cudo- van iz Šrnarjete, Devetak - študent iz Ljubljane in učitelj Ivan Slapšak. Dne 20. oktobra 1942 je bila Frata požgana. V enajsti ofenzivni fazi od 29. oktobra do 4. no- vembra 1942 so Italijani nameravali od vseh strani obkoliti Gorjance, in to skupno z ustaši in Nemci ter s sodelovanjem beiogardistov, ki so bili pred- hodnica divizij Granatieri di Sardegna in Caccia- tori delle Aipi. Partizani so V noči na 1. novem- ber 1942 prebm njihov obroč pri Mrzlem polju. Sovražne enote so križarile po Gorjancih do 4. no- vembra 1942, ko je bila ofenziva končana. i Spominski kamen na Frati ob robu gozda, kjer so' po- kopani 4 partizani, žrtve bombnega napada na Frato 8. oktobra 1942i Grobišče je uredii in spominski kamen postavil okrajni odbor ZB NOV Novo mesto 57 Materialna oskrba in skrb za ranjene Z razvojem narodnoosvobodilnega boja so se po- rajala tndi. vprašanja, kako z vsem potrebnim pre- skrbovati partizanske enote, partizanske družine in družine političnih aktivistov in aktivistk, inter- nirancev in internirank ter žrtev okupatorja in kako in kje zdraviti ranjene. Za to je najprej skr- bela Ljudska ponooč _ pomožna organizacija Osvobodilne fronte; širila je svojo organizacijsko mreže iz Ljubljane vzporedno z razvojem organi- zacijske mreže OF. Organizacije OF so spomladi 1942 dobile svoje gospodarske in finančne odseke, ki so bili povezani z glavno intendanco partizan- skih odredov. Że 3. aprila 1942 je IO OF izdal odlok o razlastitvi tujih veleposestnikov in tistih domačih, ki so z okupatorjem sodelovaii pri zatira- nju slovenskega naroda. Odlok je terenske odbore pooblaščal, da smejo v nadomestilo za škodo, ki jo napravi okupator, jemati potrebno na bližnjih raz- laščenih veleposestvih. Će pa je šlo za zaplembo celotne veleposesti, so rnorali terenski odbori OF poslati predlog za zaplembo po redni poti IO OF." Podrobnejša navodjla o razpolaganju z razlašče nimi veleposestvi je izdal IO OF 1, junija 1942. V prostorih razlaščenih veleposestev so terenski od- bori OF oziroma narodnoosvobodilni odbori s pri- pomočki, ki so jim bili na voljo, uredili sadne su- šilnice in druge potrebne delavnice. A nadvse potrebno je bilo obdelovati polje. Zato sta na prirner rajonska odbora OF Šmarjeta in Škocjan naredila skupen načrt, kako razdelíti zem- ljo graščaka Ulma v Klevevžu. S tem v zvezi je bilo po vaseh Več sestankov. Posamezna naselja so imenovaia v odbor, ki je vodil razlastitev, svoje zastopnike. Ti odborniki so potem sestavili seznam tistih, ki naj bi jim zemljo dodelili. Upoštevali so predvsem revne in pripadnike narodnoosvobodil- nega gibanja. Razdeiiti je bilo treba okrog 85 ha njiv in travnikov. To zemljo so razdelili med 300 potrebnih. Dodeljevali so po nekaj arov njiv in nekaj arov travnikov. Takšnim, ki so bili revni in predani narodnoosvobodílnemu gibanju, so do- delili njive, na katerih je bilo žito že dozorelo. Pri tern so padale različne pripombe pri posamez- nih imenih: Ta ni potreben, ni naš, naj se mu dodeli, vendar se mora poboljšati . _ . V posesti graščaka Ulma je bil tudi velik vino- grad v Bojniku. Vinograda ob tej priliki niso raz- delili, ampak šele pozimi 1942/43. Tik pred itali- jansko ofenzivo 6. avgusta 1942 so aktivísti in ak- 58 tivistke oznanili trgatev takrat zrelega grozdja portugalke. Ljudje so prostovoljno pomagali trgati. Nekaj vina so odpeljali partizani, nekaj pa so ga zaplenili belogardisti. Ker se je začela ofenziva, je precej grozdja ostalo še V vinogradu. Po ofenzivi so ga hodili trgat partizani in belogardisti, malo pa so ga pobrali okoličani _ . _ Poleg vinograda je imel graščak Ulm na tem koncu še gozdove v Zagradcu in pri Sv. Tomažu in oskrbnika zanje. Revnim kmetom je dajal drva, listje in kole za vinograde, kar so seveda morali odslužiti z delom. Aktivisti in aktivistka so zdaj sklenili, da gozda ne bodo razdelili, ker bi ga kmetje prehitro uničili. Śe naprej so obdržaii oskrbnika, ki pa ni smel brez vednosti rajonskega odbora OF iz gozda ničesaą' dodeljevati. Gozd so sami pregledali in sami določili., kje se smejo se- kati drva in kje se sme grabiti listje. Izdajali so nakazila za sečnjo in sprejemali denar. V gozdu pri Sv. Tomažu so sicer posekali nekaj smrek, a so jih pri kmetih zamenjali za suhe deske, ki so jih potrebovali za bunkerjefifi Z nastankom osvobojenega ozemlja so se gospo- darske potrebe zaradi naraščanja števila partizan- skih enot in zaradi oskrba civilnega prebivalstva iz dneva v dan večale. Dne 14. julija 1942 je bila z odlokom IO OF ustanovljena. gospodarska komi- sija, enake komisije so nastajale tudi na terenu. Skrbele so za obdelovanje velikih površin orne zemlje _ kočevarske zemlje in zemlje razlaščenih veleposestnikov, za živino, potrebno za delo in pre- hrano, nadzirale gozdove, pospeševale gradnjo sad- nih sušilnic, mesníh predelovalnic, usnjarn, urejale razne delavnice, krojaške, čevljarske in podobno, Bogata sadna letina 1942 je zahtevala umno spra- vilo sadja _ sušenje in predelovanje v mošt in žga- nje, predvsem za bolnišnice. Tudi partizanska Voj- ska je imela delavnice za popravilo orožja, oblek in obutve zase ter razna skladišča. Dne 14. avgusta 1942 so v novomeško okrožje poslali Ĺnženirja agronomije J ožeta Levstika-Vida. V pismu, naslovljenem na okrožni odbor OF Novo rnesto, so mu določíli nalogo, da s pomočjo rnlade Ijudske oblasti uredi in obnovi v vseh področjih takšno gospodarsko dejavnost, da bi imeli čim večje zaloge hrane in drugih stvari, potrebnih na- rodnoosvobodilni vojski. Zato je bilo nujno zbirati žito, pripraviti prepečenec, poskrbeti za predelavo mesa in za čim večjo zalogo mesnih izdelkov, do kraja izkoristiti bogato sadno letino in v ta namen uporabiti vse obstoječe sadne sušilnice in zgraditi nove, pripraviti čim Več suhega sadja, odpadno in slabo sadje pa prekuhati v žganje, ki je bilo pre- potrebno zdravilo V partizanskih bolnišnicah. O tej gospodarski dejavnosti piše Jože Levstik takolez »Okolica gradu Prežek je bila eno prvih osvobo- jenih ozemelj pod Gorjanci. Tu je partizanska Voj- ska že leta 1942 razlastila nemškega graščaka Lan- gerja in grad zasedla. Prežek je bil eden prvih gradov na Slovenskem, ki so ga zasedli partizani. Postal je osrednje zbirališče partizanskih borcev in bork ter aktivistov in aktivistk gorjanskega podokrožja. Oslanjajoč se na organe mlade ljudske oblastí in na gorjanski bataljon, smo z uspehom zastavili svoje delo. Tovariš Gašper-Šuśtar je zbral pri oko- liških mesarjih potrebnega orodja in predelovalnih strojev ter dal ob gradu Prežeku zgraditi zasilno, toda čisto in lepo manjše leseno poslopje. Tu je uredil partizansko mesarijo in prekajevalnico. Spodaj pri potoku je bila klavnica. Żivino je do- bival preko civilne oblasti, v glavnem pa od inten- dance gorjanskega bataljona. V mesariji je pri- pravljal sveže meso za partizane. Glavna naloga pa je bila pripraviti čim več suhih mesnih izdelkov, ki bi rabili partizanski Vojski za suho hrano. To so bile takrat izredno visoko cenjene Gašperjeve salame. Tam, kjer stoji danes hišica s tablico Ce- rov log 40, kjer stanuje s svojo družino eden prvih gorjanskih partizanov Franc Mikec, tam so se oskr- bovale partizanske enote, ki so odhajale V akcije in na daljše pohode, kakor 'audi tedaj, ko so gro- zile sovražnikove ofenzive. Z ing. Suhadolcem (ki je zgradil prvo sadno su- šilnico že v Starem Logu na Kočevskem) sva tudi v Podgorju propagirala izgradnjo sadnih sušilnic in sušenje sadja. Leta 1942 je bila namreč izredno bogata sadna letina. Bilo je jabolk, orehov, hrušk, sliv, da se je Vse šibílo. Sušilnica V Hrastju je bila sezidana poleti 1942. Pripravljalni sestanek za zgraditev sadne sušilnice smo imeli V gasilskem domu V Orehovici. Tega sestanka so se udeležili številni kmetje (med njimi tudi graščak z Vrhove- ga ing. Schöppl) in funkcionarji narodnoosvobo- dilnega odbora. Vsi prisotni so odobravali našo po- budo in si razdelili delo in stroške. Zamisel je bila pod strokovnim vodstvom naše komisije ures- ničena V najkrajšem času. Sadna sušilnica je za- čela takoj obratovati in ustvarjati zaloge suhega sadja, ki je bilo zelo pomembno za prehrano parti- zanov in bolnikov, zlasti v zimskem času. Nedaleč od gradu Prežek je bila 1942 nad vasjo Cerov log blizn prve pregrade hudournika Pendir- jevka ustanovljena prva partizanska usnjarna. V njej je bila zaposlenih kakšnih 10 delavcev. Strokov- no delo sta vodila izučeni usnjarski mojster Franc Kos iz Kire in Jože Cerkovnik z Mihovega. V veli- Plošča V I-Irastju, kjer je bila sadna sušilnica, zgrajena avgusta 19424 Vzídal jo je KO ZB NOV Orehovica kih kadeh, ki so jih prinesli iz grajskih kleti na Prežeku, so strojili usnje, V tej usnjarni so izdelali precej čisto dobrega Vrhnjega usnja in podplatov, Kolektiv, ki je delal po nekakšnih zadružnih na- čelih, sta vodila Rudi Pirkofvič in Martin Pavlin. Na žalost so belogardisti skupaj z Italijani nekega jesenskega dne Vdrli V kraje pod Gorjanci in od- peljali trl Vozove usnja ter uničili vse naprave v partizanski usnjarni. Za partizane se je v tístem času žgalo tudi oglje, ki so ga uporabljali za partizansko kovačijo v Cerovem logu. V Kiri pri Prežeku je orehovški rajon poskrbel za kuhanje žganja na vehko. Żganje je bilo name- njeno samo za partizansko Vojsko in predvsem za partizanske bolnišnice . _ . 1Vl`linal'ji po više ležečih gorjanskih Vaseh so mieli zbrano žito, nekatere naše hi.še po teh vaseh pa so, če je bila potreba velika, noč in dan pekle kruh za partizane. Prav tako so pripravljali zaloge prepečenca, ki so ga partizani dobivali pred dolgi- mi pohodi in ofenzivami _ _ .‹‹" Vse Večje partizanske enote so potrebovale na- črtnejšo oskrbo, predvsem pa je bilo pomembno popravljanje orožja, ki se je V bojih pokvarilo ali pa so ga že pokvarjenega zaplenili. Prve najpre- prostejše popravljalnice so bile kar V gozdu, na bo- jišču in v vaških kovačnicah. Na Blatnem klancu so prvič popravljali strojnico, ki je pri napadu na Vlak odpovedala. Pozneje, spomladi 1942, pa Z začetkom osvobojenega ozemlja nastajajo dobro vodene partizanske delavnice. Junija 1942 je bila na Podstenicah na Pogačnikovi žagi postavljena orožarska delavnica. Nekaj orodja so borci prinesli s seboj, drugo pa dobili od obrtnikov iz vasi pod Rogom, od Šobarja iz Dolenjskih Toplic in tudi iz Novega mesta, predvsem iz delavnice Srečka Prež- lja. Toda prostori na Pogačnikovi žagi so kmalu postali pretesni, zato so bolj v gozdu in vstran od ceste začeli graditi barake, V kateríh so potem de- 59 lale posamezne delavnice - krojaška, mizarska, čevljarska _ imenovane delavnice V. grupe odre- dov. Orožarji so že kmalu izdelovali prve ročne bombe. V Soteski so dobilí Varilni aparat in di- namo, ki so ga potrebovali za delo na Veliki struž- nici. Dinamo so postavili ob studenčku V bližini delavnicl V mizarski delavníci so ízdelali prvo ope- racijsko rnizo za bolnišnico na Daleč hribu. Orga- nizacijska dela je V celoti Vodil Jože Slak, ki je bil komisar teh delavnic. Vsaka delavnica si je nare- dila tudi svoje skrito skladišče. V roški ofenzivi so Italijani vse delavnice izsledili in požgali, stroje in material pa odvlekli V Novo mesto. Kei' je bilo zaradi utrjevanja inest z bunkerji in žičnirni ovirami od spomladi 1942 dalje Vedno teže pošiljati vse potrebno V partizanske enote, je postajal prevoz po železnici vse pomembnejši in tudi Vzdrževanje zvez z Ljubljano in drugimi kraji je bilo pogosto najbolj zanesljivo in najbolj Varno prek železničarjev. Delo železničarjev, ki je bilo že od Vsega začetka Vstaje važno, je postajalo zdaj še važnejše. Zato je bilo nujno postaviti med želez- ničarji še boljšo in še trdnejšo organizacijo. Temu naj bi rabila tudi ustanovitev železniškega komi- teja V Novem mestu_ Żelezniški komite za novo- rneško področje so ustanovili 15. septembra 1942 na Golušniku. Sekretar je bil Jože Hríbar, člana pa Danijel Lepin in Jože Zagorc. Nekoliko pozneje so V komite privzelí še Avgusta J azbinška-lka in Fe- liksa Komana. Plošča na Golušniku, kjer so 151 septembra. 1942 usta- novili železniški komite KPS. Vzidal jo je kolektiv železniške postaje Novo mesto Skrb za ranjene je bila prav gotovo ena najpo- mernbnejših in Velikokrat najbolj težavnih, hkrati pa najplemenitejših nalog narodnoosvobodilne Voj- ske. V začetku so ranjene skrivoma vozili kar V Ljubljano in tudi V druga mesta, tako da so zdrav- niki zdravili V tamkajšnjih bolnišnicah ali pa na domovih. A zdravniki so hodili tudi iz mest na teren in tam zdravili ranjene partizane. Vendar takšen način zdravljenja kmalu ni več zadoščal in 60 je zaradi okupatorjevih ukrepov postajal tudi vse težji. Zmeraj Več ranjenih in zmeraj Večja potreba po hitri zdravniški pomočí, zmeraj težavnejši pre- Voz V večje kraje, vse to je zahtevalo, da se uredi zdravstvena služba pri partizanskih enotah. Ob koncu maja 1942 so začeli V partizane odhajati prvi zdravniki in zdravnice. Ko je dr. Pavel Lunaček- Igor iskal po Rogu ustrezen prostor za bolnišnioo, se mu je najbolj primerna zazdela prijetna gozdar- ska koča na Daleč hribu (Zelena gorica), ker je imela lepe prostore in je bila precej oddaljena od glavnega roškega sklopa. Tu je torej nastala prva roška bolnišnica, V Auerspergovi Vili na Podste- nicah pa je bila sprejernna postaja in ainbulanta. Potrebno opremo za bolnišnico so pripeljali iz zdravilišča V Dolenjskih Toplicah. Bolnišnica je za- čela delati sredi junija 1942, V drugi polovici istega meseca pa je že sprejela prve ranjene. Ŝeststo me- irrov vstran od bolnišnice so zgradili še lično barako z 32 ležišči. Glavno poveljstvo je s svojo odločbo z dne 22. junija 1942 in s pravilnikom o organizaciji zdravstvene službe z dne 30. junija 1942 določilo, da je treba ustanavljati zdravstvene postaje. To naj bi bíle gibljive Vojaške bolnišnice, le zdravstvena postaja št. 11 _ bolnišnica na Daleč hribu _ je bila določena za ranjene, potrebne daljšega zdrav- ljenja. Sredi julija 1942 so Italijani prvič prodrli do Podstenic. Noč pred tem so ranjene znosili v oddaljeno kotanjo, kjer je bil studenec in gosto grmovje, in tam naredili dva podstreška.. Italijani so mimo Poolstenic pridrli do Kunča in Komolca ter zažgali ambulanto na Podstenicah. Ko so se umaknili, niso partizani prenesli nazaj na Daleč hrib vseh ranjenih, ternveč jíh nekaj pustili V ko- tanji, kjer so bili bolj na varnern. V roški ofenzivi so Italijani bolnišnico na Daleč hribu in barako zažgali ter uničili nekatera skladišča. Dobili pa niso ne ranjenih niti osebja. Ranjení z Daleč hriba so bili do pozne jesení pod podstreškoma. Ko se je V bližiní Pogorelca zbirala nova skupina ranjenih, so jim uredili podstreške iz desak, a za osebje posta- vili šotore. Potem ko se je ofenziva na Bog umirila, so začeli postavljati 20 minut Vstran od starega taborišča V neki kotanji lolizu studenca novo barako. Ta nova postojanka se je imenovala Jelenbreg in je prve ranjene sprejela oktobra 1942. Toda ímela je le 20 ležíšč. Za ranjene, zasilno nameščene V bližini Pogorelca, so začeli V drugi polovíci oktobra 1942 graditi pod Daleč hribom Jelenžleb. Baraka V Ve- likosti 6 >< 5,5 m in z zidanim štedilnikom je bila bolniška soba, kuhinja, operacijska soba in spal- nica za osebje. Bolnišnica je delovala le do spo- mladi 1943, ko so jo opustili. Zdravstvena postaja št. 3 je nastala v bližini Mozlja in se je Večkrat selila, tako iz Kočarjev V Kačji potok, prek Rajhenava na Travnik na Rogu, od fod pa na Planino pod Mirno goro. Od prvega italijanskega vdora na Rog in med roško ofenzivo se je torej večkrat seliia, in ko je v začetku okto- bra 1942 pobegnil eden ízmed stražarjev, preživ- ljala najhujše dni pod zasilnimi šotori iz Iubja in vejevja. A rnedtem so źe začeli graditi novo posto- janko med Štalami in Ribnikom. Dobila je ime Vinica in jo je vodil dr. Lojze Mihelčič. Zdravstvena postaja št. 4 je bila na področju tretjega bataljona dolenjskega odreda in je slu- žila tudi prvemu bataljonu. Imela je bolnišnico v Krišlerjih, ambulanto pa na Smuki in na Pugledu. Kot bolnišnica na Smuki je ta zdravstvena postaja začela delovati v začetku julija 1942. Razviia se je iz ambulante v Krišlerjih in iz začasne bolnišnice Novi Log. Imela je tudi dobro skrito barako. Ko se je začela ofenziva na Rog, so 12 huje ranjenih od- dali na Daleč hrib, druge pa spravili V to barako. Med ofenzivo Italijani bolnišnice niso odkrili. Toda ob sunku mimo Podstenic na Rdeči karnen in Sv. Peter 13. septembra 1942 so skrito barako našli tez' vse uničili. Tedaj je padel tudi dr. Mirko Po- koren. Na področju dolenjskega odreda je deiala zdrav- stvena postaja v Żaloińčah, v Blažičevi hiši. Ju- lija 1942 se je verjetno preselila v zidanico Franje Zwittrove na Vinjem vrhu, v Żalovičah pa je ostala le sprejemna postaja. Z oblikovanjem V. grupe odredov so nastajale še nove zdravstvene postaje. Zdravstvena postaja št. 14 je bila v Beretičevi zidanici nad Gorenjo vasjo pri Šmarjeti. Vodila jo je bolničarka in je sprejemala le laže ranjene, zdravljenje pa je nad- zoroval zdravnik iz zdravstvene postaje št. 15 V Dolu pri Klevevžu. Zdravstvena postaja v Bereti- čevi zidanici je bila nekakšen rekonvalescentni od- delek za strogo zakonspirirano bolnišnico v Dolu pri Klevevžu in je imela 6 stražarjev, javka zanjo pa je biia pi'i terencih v Šmarjeti. Sprejela je samo en Plošča na hiši št. 4 v Źaiovičah z napisem: V tej híši je bila od Zeta 1942 lcurírska stanica in bolníšnica vzhodnodalenjskega odreda do kapitulacije ltalije. Vzidaljo¬ je KO ZB NOV Šmarjeta Plošča na bivši Zwittrovi zidanici na Vinjem vrhu pri Beli cerkvi, kjer je bila poleü 1942 bolnišnica. Vzidal jo' je KO ZB NOV Bela cerkev „ f ._ .. ,'¬¿"' ' 1 :',_„~ 'x › \ »x„ . _ „ „ .. 'uv 'f1':1~';'ęß>~.$,›; W .' ~"' e¿=>.:z»f.~.-z'› «,':'.,~. '= '=\~.=:8f=~..››;.<~-×=;' = . ›'„'«f»-..;:›n¿' J' . «'~ ą; wz» _ J › "1 f' “ »Š . '. . ‹¿»×f~,;z„'>.“.>›' .‹.‹ . '„~,'.' z ‹ ' i ~?"¿fi.'1,=;łł1;zç=:=\ ,±. ~. &*?~1_śf`z'zß_2<.§,›Å,:Załę;“::z¿2§2ā&=zż:;ą =2 =,' ' > “: ”" ..Ĺ`ÊŠ*„"ní%Ć”';3‹t*<"ř".1`f_”ŜL1=.;š„ffii1&'¿^:-lzŚāiížziíăzffiíš-':śš«2 Plošča na Beretíčevi zidanici na Ravniku pri Šmarjeti, kjei- je bila. poleti 1942 bolnišnica krškega odreda. Vzidal jo' je K0 ZB NOV Šmarjeta večji transport ranjenih po spopadu Tomšičeve brigade z belogardisti pri SV. Ani. Zdravstvena po- staja št. 15 v Doiu pri Klevevžu je bila matična po- staja in sedež odrednega zdravnika. Bila je v sa- motni hiši in je lahko sprejela 25 ranjenih. Kamra poleg bolniške sobe je rabila za skladišče in pi- sarno. Operirali so v sobi, kjer sta spala gospodar in gospodinja, a sta se med operacijo zmeraj umak- nila. Osebje in zdravnik so spali v bližnjih hišah. Javka za to postajo je bíla v Zburah. Dne 21. avgusta 1942 se je ta bolnišnica preselila v Mimo vas v dolini Radulje, kamor se je prese- lila tudi zdravstvena postaja št. 14. Čez dva dni sta se obe bolnišnici. premaknili prek Krke na Gor- jance. Zdravstvena postaja št. 16 je bila v vili nekega Zagrebčana nad Vrhpoljem. Podobna je bila majh~ nemu sanatoriju in je imela tri sobe, kuhinjo in 61 verando. N ekoč so jo Italijani napadli, toda osebje jih je odbilo, še preden je prišel na pomoč gorjan- ski bataljon. Tej postaji je veliko pomagal samo- stan v Pleterjah. Kmalu pa so v Gorjancih začeli graditi zakonspi- rirano bolnišnico z izvrstno lego v grapi Pendir- jevke, ki se je irnenovala G15A in kasneje po zlomu Italije SVPB _ K. Postavilo jo je v dobrem tednu nekaj partizanov gorjanskega bataljona. Vanjo se je preselila zdravstvena postaja št. 16. Ob koncu meseca avgusta 1942, ko je prek Krke prišla še odredna bolnišnica št. 15, sta se skupno mimo Pleterij po obronkih Gorjancev prek Oštrca pre- maknili na hrvaško stran, kjer sta se zadnjega av- gusta 1942 po dogovoru s štabom žumberačkega odreda naselili v Vasi Priseki pri Novern selu; uro vstran je bila hrvaška partizanska bolnišnica. Upravnik bolnišnice je bil dr. Ivan Pintarič, komi- sai' Nande Kavčič, zdravník dr. Šurnski (Dolfe Medvešček). Teže ranjeni so spali na slamnjačah po hjšah, laže ranjeni pa po kozolcih in skednjih. Bolníšnico je obiskal tudi Ivo Lola Ribar, ko se je Vračal iz Slovenije. Dne 14. septembra 1942 so ustaši bolnišnico na- padli. Vasi so se približali s partízanskimi kapami na glavah, da so prevarali partizane in vaščane. Ker so pred napadom krožila nad vasjo štiri le- tala in odvrgla dve lažji boinbi, sta se upravnik in kornisar takoj odločila, da je treba bolnišnico pre» seliti, in odšla v štab žumberačkega odreda, da bi se dogovorili, kje bi jo namestili. Komaj sta bila deset minut od bolnišnice, sta že zaslišala strelja- nje. Sklepala sta, da so ustaši napadli bolnišnico, zato sta takoj poslala kurirja po pomoč k žumbe- račkemu odredu. Po nekaj minutah je streljanje prenehalo. Prepríčana, da so ustaśi bolníšnico za- vzeli, sta odhitela še sama proti štabu žumberačke- ga odreda. Ta je tjakaj takoj poslal dva bataljona kordunaške brigade, ki je bila v bližini, toda prišla sta prepoznoi Vaščani so povedali, da so ustaši pred seboj Vodili enega svojih, kakor da. Vodijo ranjenca, zato jim je dr. Stanko Černelč odhitel naproti. Ubili so njega in stražarja, medicinca Malenška, 10 ranjenih in še dva, skupaj 15. Preživele ranjene je nato prevzela zdravstvena postaja št. 3145 Omeniti rnoramo tudi delovanje bolniške čete, ki je vrzeli v mreži zdravstvenih postaj precej Zapol- nila. Ustanovljena je bila 15. oktobra 1942 na po- budo Gubčeve brigade kot četa za daljše pohode nesposobnih partizanov in partizank. Četa se je zadrževala v okolici Šmarjete. Kasneje so v to četo pošiljale borce in borke tudi druge brigacle. Včasih Plošča na hiši v Apneniku, kjer je bila poleti 1942 bolrúšnica gorjanskega bataljona. Namestil jo je KO ZB N OV Śentjernej 62 je bilo v njej do 20 huje ranjenih in obolelih, vseh celu do 100. Četo so sovražniki dvakrat napadli, prvič 80 januarja 1943 in drugič 22. januarja istega Ieta. Ob tem napadu so pogrešili 6 partizanov in 2 partizanki. Po napadu so našli več ranjenih, ki. so se razbežali. Kmalu po tem so jo premestili na Bag, kjer je še mesec dni životarila na Pogorelcu, in jo potem razpustili. Bolnišnica v Pendirjevki na Gorjancih, imenovana naj- prej G15 A, kasneje pa SVPB _ K. Delala je do nemške ofenzíve 1943. (po sliki Vladimira Lamuta) 63 Partizanska protiofenziva Posledice italijanske ofenzive so bile v novome- škem okrožju precej občutne, ne toliko v partizan- skih vrstah, ki so se V ofenzivi prekalile in je v njih ostalo najboljše, pač pa je bilo na terenu raz- bito veliko odborov OF in enot narodne zaščite. O položaju ob koncu oktobra 1942 je poročal Jože Brilej-Bolko; »V rajonskern odboru Škocjan sta ostala samo dva odbornika, ki se skrivata. Ustre- ljenih je bilo 21 ljudi, usoda 6 pa je neznana. V ra- jonu Śmarjeta so ustrelili dva člana rajonskega od- bora, v Beli cerkvi je menda ostalo vse na svojih mestih, V Št. Petru (danes Otočec) pa so ustrelili dva člana rajonskega odbora in 35 simpatizerjev in simpatizerk OF. V Mirni peči in na Dvoru sta rajonska odbora razbita, prav tako v Karteljevem in v Ajdovcu. V Zužemberku je ostal rajonski od- bor, narodnoosvobodilni odbor pa so ves zaprli. Tudi organizacije komunistične stranke so bile v tem predelu precej prizadete, posamezni komu- nisti, ki so ostali, so se umaknili v partizanske enote. Gibanje političnih aktivistov in aktivistk je bilo onemogočeno, ker so belogardisti teren popol- noma obvladovali. V šentjernejskem koncu je ko- munistična stranka pretrpela precej škode; potreb- no jo bo na novo urediti. Enako je na mirnopcško- žužemberškem in na topliškem področju.‹«f“' Spričo sovražnikovih ofenzivnih akcij je bila organizacija v novomeškem okrožju deloma raz- bita, deloma pa močno oslabljena. Zatorej je bilo treba za popolno ali vsaj delno postavitev odborov OF iti takoj na delo. Najprej je bilo nujno dobiti zaupnike, ki naj bi terenske odbore postopoma spet uredilii Po krajih, ki jih je nadzirala bola garda, to ni bilo rnogoče. Ponekod so bila samo posveto- vanja, ker se ljudje zaradi izdajanja funkcij niso upali prevzemati; bali so se posebno ubežnikov, ki so prestopali k belogarclistorn. Za osvobojenega ozemlja je bilo v gorjanskem področju 6 rajonov; v rajonu SV. Križ pri Kosta- njevici so bili narodnoosvobodilni odbori v vseh vaseh, drugod le v večini vasi. Občina Šmihel- Stopiče in del občine Brusnice pa že od vsega za- četka nista bíli v celoti organizacijsko zajeti, ker je bil ta predel v rokah prve oborožene skupine bele garde in ga naše vojaške enote nikdar niso obvladale. V nekaterih predelih (Kostanjevica) je povečano okupatorjevo nasilje (pokoi vseh mo- ških na Planini nad Sv. Križem pri Kostanjevici in požig vasi, vdor Nemcev pri Šutni) domačine 64 V močno prizadelo, tako da se jih je veliko priglasilo okupatorju. Drugod so se naši ljudje umakníli, in ko so prišle partizanske enote, so se jim pridružili. Tako so naredili člani rajonskih odborov SV. Križ pri Kostanjevici, Gorenje Vrhpolje, Orehovica in Brusnice. Ker so se pod Gorjanci razvile številne belogardistične postojanke, so ostale proste samo zadnje gorske vasi. Organizacijska mreža terenskih in narodnoosvobodilnih odborov ter enot narodne zaščite je bila popolnoma raztrgana. Izrazito belogardističnih vasi je bilo V tem pre- delu precej, posebno V ravnini. Bolje je bilo v pod- gorskih vaseh, vendar je bilo prebivalstvo tudi tukaj zelo ustrahovano in si s partizani skoraj ni upalo imeti stikov. Podokrožni odbor OF Toplice je začel takoj po ofenzivi tkati mrežo zaupnikov in zaupnic ter te- renskih odborov, ki so jo posamezni sovražni sunki zmeraj znova pretresali. Belogardistične so bile samo Sušice, po drugih vaseh pa le nekaj posa- meznikov. Kočevarji, ki so ostali, so bili s parti- zani v dobrem razmerjuř” Da bi negativne posledice sovražne ofenzive čim- prej odstranili in da bi se čímprej ustvarili pogoji, potrebni za prehod slovenskih partizanskih čet V nove ofenzivne akcije širšega obsega, je začelo vodstvo osvobodilnega gibanja že 1. septembra 1942 naglo ukrepati. Od tod ustanavljanje brigad _ Gubčeve, Cankarjeve, Šercerjeve - preosnova odredov in komandnega kadra. V sklop teh priprav sodi tudi čiščenje belogardistov in vaških straž v Vaseh Suhe krajine 18. septembra 1942i Brigade so najprej napadale železnice, sovražnikove trans- porte in manjše sovražne kolone, nato pa prešle že na večje akcije. Tako je bilo za protiofenzivo, za uničenje oboro- ženega belogardizrna in za obnovitev omajanega zaupanja ljudskih množic v moč in upravičenost narodnoosvobodilnega boja vse pripravljeno. Glav- no poveljstvo je začetek protiofenzive zaznameno¬ valo s poveljem z dne 25. novembra 1942, kjer po- udarja, da je prišlo na vseh frontah do Velikih zavezniških operacij in da se je tudi osvoboclilni boj slovenskega naroda znašel v obdobju, ko se bosta odločili njegova usoda in prihodnosti Zimska ofenziva je imela značaj dobro pripravljene in na- črtno izpeljane akcije. Dne 26. decembra 1942 je glavno poveljstvo ustanovilo štiri operativne cone _ dolenjsko, notranjsko, gorenjsko in štajersko, čeprav je dolenjska operativna cona začela z de- lom že Veliko prej. Po načrtu bi bila inorala do- lenjska operativna cona najprej uničiti postojanke v Mirenskí dolini, nato na Primskovem in V do- lini Temenice, postojanko na Polici ter očistití pre- dele ob zgornjern toku Krke. S temí akcijarni bi bili dobili varno oporišče v Kočevskem Rogu. Za Vse te operacije je irnela dolenjska operativna cona na Voljo Cankarjevo, Tornšičevo in Gubčevo brigado. Ce za nadzor ozernlja ne bi zadostoval vzhodno- dolenjski odred, naj bi zanj uporabili še en bata- ljon Cankarjeve brigade. Neprestano pa je bilo potrebno rušíti progo Novo mesto-Ljubljana. Ker naj bi bil Suhor belogardistom izhodišče za premikanje oboroženega belogardizma v Belo kra- jino in ker naj bi bili s to postojanko hkrati voja- ško obvladovalí važno prehodno področje med Belo krajino in Żumberkom, je morala partizanska vojska to postojanko brezpogojno uničiti. V njej je bila tretja četa tretjega bataljona legije smrti s 127 pripadniki in z 12 člani štaba tretjega bata- ljona s kapetanom Dobrivojem Vasíljevićem na čelu. Poleg teh je bilo V postojanki še 37 fašistov, ki so se tu ustavili. na poti s Hrasta V Metliko. Predstavništvo glavnega poveljstva je bilo na Gor- jancih pri Cankarjevi brigadí in vzhodnodolenj- skem odredu. V tem je prišla V Sošice XIII. hrva- ška brigada. Ustanovili so skupen operativni štab s poveljnikoin Vječeslavom I-Ioljevcem in poveljni- kovim namestnikom Jako Avšičem, komisarjem Jožetom Brilejern in njegovirn narnestnikom Mar- kom Belinićem. Za napad na Suhor je bila določena XIII. hrvaška brígada s četo tretjega bataljona Cankarjeve briga- de, preostala Cankarjeva brigada pa naj bi nad- zirala smer proti N ovemu mestu in Semiču, vzhod- nodolenjski odred pa izzivalno napadel Metliko. Sedež poveljstva je bil v Bušinji Vasi. Napad se je začel 26. novembra 1942 ob 18. uri. Najprej so par- tizani zažgali šolo in obkolili župnišče, ki so ga nato minerji zažgali. Belim pomoč zaradi parti- zanskih zased ni mogla priti pravočasno. Posto- janka je padla. Po padcu Suhorja so belogardisti nekaj svojíh postojank kmalu opustili, tako da jih je od 16 ostalo samo še 7 ~ Pleterje, Dolenja Brezovica, Stopiče, Metlika, Ćrnomelj, Semič in Kostanjevica. S tem je bilo konec belogardístičnih sanj o osvo- jitvi Gorjancev. Po bitki pri Suhorju sta se XIII. hrvaška in Can- karjeva brigada razporedili za napad na progu Metlika_N0vo mesto. Cankarjeva brigada je akci- jo na odseku Rožni dol-Uršna sela uspešno opra- vila, XIII. hrvaška brigada pa je napadala progo okrog Metlike in nato odšla na Hrvaško. Cankar- jeva brigada je z delom svojih enot sodelovala pri napadu na Krašić in se potem vrnila V sestav dolenjske operativne cone. 5 ¬ Spomeniki naj govore V začetku decembra 1942 se je partizanska ofenzi- Va usmerila V Suho krajino. Gozdnato ozemlje med Krko od Żužemberka do Novega mesta in med pro- go Novo rnesto-Trebnj e ter cesto Trebnj e-Źužem- berk je bilo poleg Kočevskega Boga eno najvažnej- ših območij, ki so ga partizani spremenili V po- membno vojaško-politično oporišče. Osvobojeno je bilo že spomladi 1942 in le redko si je sovražnik upal do Ajdovca, Brezove rebri, Velikega in Ma- lega Lipovca ter Dobrniča. Tu so bili ugodni izho- diščni položaji za dolino Krke, za železniško progo Novo mesto-Trebnje in za napade na Żužemberk. V Ajdovcu se je 20. oktobra 1942 naselila belogardi- stična posadka, ki je narasla na 70 ljudi. Ti belogar- disti so zahrbtno pobijali partizanske patrulje in politične aktiviste in aktivistke. V nočí od 10. na 11. XII. 1942 je Gubčeva brigada pri Podborštu pre- koračila železniško progo in se utaborila na Rdečem kalu. Deli drugega in tretjega bataljona naj bi napadli Ajdovec, Okoli 23. ure se je kolona vasi približala. Belogardistična patrulja jo je opazila in opozorila posadko. Tomšičeva brigada je zasedla položaje proti Straži, Soteski, Novemu mestu in Mirni peči, en bataljon Gubčeve brigade pa polo- żaje proti Żužemberku. Okoli polnoči se je napad začel. Partizani so zažgali šolo in noč se je spre- menila V dan. Pri napredovanju jih je močno ovi- rala rnitralješka trojka v zvoniku, Zato so zažgali zvonik in prosvetni dom ter posadko premagali. Odtlej med Żužemberkom. Novim mestom, Stra- žo in Trebnjem belogardisti postojank niso več po- stavljali. Zdaj bi bílo treba za ponovno pridobíva- nje politično zapeljanega prebivalstva Suhe kra- jine zavzeti Źužemberk. Italijani su dobili v Zu- žemberk okrepitve prek Lisca, Tornšičeva brigada je odšla, Gubčeva pa ni irnela mínerskih naprav, da bi razstrelila utrjeno sodišče sredi trga. Napad na Żužemberk se je začel 22. decembra 1942; za- sede so postavili proti Zagradeu, Trebnjernu in Novemu mestu. Partizanski borci so se neopazno vtihotapili V trg in del sovražne posadke bliskovito zajeli V kašči na trgu (zdaj Dom Partizana), del pa se je rešil V sodišče k Italijanom. En del brigade je čistil kraj posameznih stražarskih mest in bun- kerjev, drugi del pa začel obkoljevati sodíšče. Čeprav se je sovražnik srdito branil, se je nekate- rim udarnim skupinam le posrečilo približati se mu. Trikrat so partizani sodišče Zažgali, a so na- sprotniki ogenj vselej pogasili in se rešili pogina. Ker se je začelo daniti, se je Gubčeva brigada umaknila na področje Ajdovec-Lipovec. Po tem napadu so se Italijani in belogardisti preselili V utrjeno farno cerkev, v prosvetni dom in farovž, se obdali z obzidjem in bunkerji, V cerkvene stolpe pa namestilí strojnično gnezdořl V naslednji fazi je bilo nujno zrušiti sistem oku- patorjevih in belogardističnih oporišč V Mirenski dolini, hudo oviro pri urejanju osvobojenega ozem- lja, ki naj bi se na njem varno razvijale zaledne 65 ustanove. Tomsiceva brigada je imela nalogo po dirati progo Trebnje-Mirna, Gubčeva progo Mir- na-Bistrica, Cankarjeva brigada pa je morala rušiti progo Bistrica-Tržišče in naskočiti Krmelj ter Tržišče. Napad se je začel 26. decernbra 1942 ob 23. uri. Od Gomile do Trebnjega so zagoreli kre- sovi, dolino so napolnile eksplozije bomb in reglja- nje strojnic. Tretji bataljon Gubčeve brigade je prišel do gradu Dob in ga obkolil. Ko so partizani po lestvi vdrli v grad, se je začel trd in dolgotrajen boj. Po 28 urah je bila sovražna posadka prema- gana. Zmaga v Dobu je na borce in borke ter na položaj na terenu spodbudno vplivala. Nato je v prvih dneh januarja 1943 sledil napad na Primskovo. Dolino Temenice so partizani sicer krnalu očístili, a Cankarjeva brigada je imela hude boje na Primskovem. Zato je vas obkolila in se 5. januarja 1943 pripravila na nov napad, toda do tega ni prišlo. Italijani namreč belogardistom niso poslali pomoči, zato so se ti ponoči posamično iz- muznili na nemško stran. Brigade so potem nasko- číle Šentvid in se pripravljale na boj za Polico, ki naj bi se bil začel 17. januarja 1943. Ker pa se je medtem začela četrta sovražna ofenziva na Hrva- škem in v Bosni, so brigade dobile ukaz, da se ne- mudorna odpravijo V Ćrmošnjice. Tjakaj so prišle v noči od 25. na 26. januar 1943, in to prek Poljan in Nove gore. Po odhodu brigad s tega predela so morali akti- visti in aktivistke s civilnim prebivalstvom še tes- neje delati, zato so bili neprestano na poti. Dne 8. februarja 1943 so bili na svojem vsakodnevnem obhodu aktivisti novomeškega okrožja Franc Kic iz Dolenjih Kamenc, Franc Zupančič z Daljnega vrha, Jože Jane, Alojz Pate in Ivan Lustik iz Do- lenjega Kamenja tex' Janez Grabnar iz Gorenjega Kamenja, Podnevi so se pomudili na Trški gori in v njeni okolici, kjer so opravljali svoje aktivi- stične naloge, v rnraku pa so se zbrali pri Patetu v Dolenjem Kamenju. Okrog 10, ure zvečer so se napotili v Kramarjevo zidanico v Kamenski gori. Tu so prespaliç naslednji dan so se še nekaj motali po híši. Tedaj je zaropotalo po vežnih vratih. Orož- ja so imeli malo. Umakniti so se hoteli skozi okno. Prvi je skočil Lustik, za njim še drugi. Italijani so začeli takoj streljati na bežeče, tako da je večina padla že pri zidanici. Kic je obležal 300m daleč. Bil je ranjen v nogo in ni mogel več bežati. Raz- mesarili so ga z bajoneti. Nekoliko bliže zidanici je obležal Grabnar, malo dalje Pate, ki so ga tudi čisto razmesarili. Okrog 15 m od hiše je zadelo Zu- pančiča; temu so ranjenemu razbili glavo. Zraven hišnih vrat pa je obležal Janc; glavo je imel vso ožgano. Uiti se je posrečilo samo Lustiku, ki je prvi skočil skozi okno. Bežal je mimo Dolenjega in Go- renjega Kamenja v gozd Strmec, kjer se je usta- vil in čakal tovariše, toda zaman. Italijani so zidanico zažgali, pobite aktiviste pa pustili tam, kjer so padli. N ato so odšli proti Hmelj- 66 Plošča v Dolerzjem Kamenju na Kmmarjevi zidanici, kjer so Italijani 8. februarja 1943 ubili 5 aktivistov. vzm-mi jo je Ko ZB Nov Karteijevo niku. Kako se je moglo to zgoditi? Izdajalec je po skrivnih poteh pripeljal Italijane do zidanice, kjer so se aktivisti kakor po navadi tudi tokrat usta- vili." Zaradi okupatorjeve ofenzive so tri slovenske brigade, Tomšičeva, Cankarjeva in Gubčeva, XIII. hrvaška in IV. kordunaška brigada, potem ko so se sśle V Črmošnjicah, zavarovale progo Karlovac- Zagreb. Ustanovili so skupen operativni štab slo- venskih in hrvaških brigad. Dne 29. januazja 1943 se je začela ena največjih bitk v Żumberku. Ge- neral Gastone Gambara je hotel streti udarno moč obeh hrvaških brigad, ki sta mu bili że od bojev pri Kvasici trn v peti. Po hudih spopadih so parti- zanske enote pregnale Italijane iz Bukovíce in Kra- šića, podirale mostove in napadle postojanko v Draganiću. Sovražnik je dovažal okrepitve iz Kar- lovca in Jastrebarskega. Napadi na progo in na ustaško-domobransko-italijanske postojanke so mu delali veljke skrbi in izčrpavali njegove po- mcržne čete V Karlovcu, ki jih zato ni mogel upo- rabiti niti na fronti niti za obrambo zaledja. Ob vznožju Gorjancev sta bili tedaj še dve samo- stojni belogardistični postojanki: Pleterje in Dole- nja Brezovica. Belogardistom je bil posebno všeč samostan Pleterje, ker je trdno zgrajen in bi bila posadka v njern varna. Položaj samostana je omo- gočal tudi obvladovanje velikega dela Gorjancev. Prior dr. Josip Edgar Leopold opisuje v svojih spominih Kartuzija Pleterje in partizani, kako po- membno vlogo je odigral samostan v narodnoosvo- bodiinem boju, ker se do njega lahko pride z vseh strani, ne da bi mogel kdo to nadzirati. Prav zaradi takšne lege so prihajali semkaj partizani, se tu oskrbovali z zdravstvenimi potrebščinami in raznim orodjem in tudi skladišča so imeli v samo- stanu. A stalno se tukaj naseliti zanje ne bi bilo varno, ker bi ga bilo mogoče z lahkoto obkoliti. Vse do konca oktobra 1942 so prihajali partizani Kanuzija Pleterje. Nad vhodom v samostan je vgrajena plošča z napisem: Kartuzija Pleterje in njen prior dr. Edgar Leopold Lauov sta zvesto in trajno podpirala NOB 1941-1945. Ploščo sta vzidala Cirilmetodijsko d.t'u.štvo katoiliških duhøvnikov in občinski odbor ZB NOV Novo mesto (po s1.ikiV1zidim.ira Lamuta) v samostan podnevi in ponoči in nekateri so v njern prebili tudí ofenzivo na Gorjarice. Dne 6. novembra 1942 je príšel v Pleterje Milan Kranjc in zahteval prostor za 50 belogardistov. Ker se prior s tem ni strinjal, so se drugi dan pod vodstvom nekdanjega mornaríškega častníka Mar- jana Pavliča-Svaruna nasilno vselili. Začeli so se- kati drevje v parku in graditi bunkerje blizu vrat proti Javorovici, pred staro cerkvijo, na hodnikih in pred glavnimi vrati. Na cesti, ki drži V samo- stan, so postavili španske jezdece in žične ovire, v stolp pa strojnico. Dela je vodil v celoti major Karel Novak. V samostanu so kvartali, pijančevaii in hodili na lov na partizane, ubijali kurirje, akti- viste in aktivistke ter osamljene partizane. Po padcu Suhorja so prišli semkaj tudi njihovi aktivisti iz Orehovice in Gracarjevega turna in tako je bilo v samostanu 250-300 belih. Vodstvo osvobodilnega gibanja je priorju sporočilo, naj stori vse, da se belogardisti izselijo, drugače bodo partizani prisiljeni samostan napasti. Prior je pri škofu Rožmanu naietel na giuha ušesa, belogar- disti pa se niso hoteli izseiiti, češ da bi se sicer zdelo, da je bela garda oslabela. Zato so združene partizanske sile naperile glavni napad proti Pie- terjam. V hitrem pohodu prek Gorjancev so pri- spele pred cilj že 18. februarja 1943. Pleterje samo naj bi napadla Cankarjeva brigada, XIII. hrvaška brigada pa postojanko na Dolenji Brezovici in tako zavarovala dohod iz Kostanjevice; Tornšiče- va brigada pa naj bi zavarovala cesto proti No- vemu mestu, a Gubčeva brigada V clveh zapored- nih nočeh naskakovala progo Jastrebarsko-Kafi lovac; s tem naj bi bila sovražnika zapeljala, da na- pada jedra partizanskih sil ne bi rnogel pravilno oceniti. Druga naloga Gubčeve brigade je bila za- varovati Gorjance z južne strani. Operativni štab slovenskih in hrvaških brigad je bil v vasi Petričko selo. Dne 18. februarja 1943 sta Cankarjeva in XIII. hrvaška brígada prekoračili greben Gorjancev in se ponoči neopaženo spustili v dolino. Prispeli sta do Dolenjega Vrhpolja in se razvíli v napad. Na- tančno ob 10. uri zvečer so udame skupine XIII. hrvaške brigade prerezale žične ovíre in vdrie na Dolenjo Brezovico, en bataljon pa je zasedel po- ložaje proti Šentjerneju, da bi s te strani preprečil pomoč. Napad se je začel s topovskím strelom in partizani so obkolili hišo, kjer so bili belogardisti in Italijani. Sovražniki so se urnaknili v klet. Parti- zani so V oknih że naredíli odprtine in hoteli zme- tati V klet bombe, ko se je iz nje prikradel Italijan 67 in dejal, da se bodo predali, nato pa zavpil, da so pod oknem partizani. Tedaj so Italijani in belo- gardisti začeli metati bombe. Skupina partizanov se je umaknila, sovražnik se je pripravil na odpor. Dve četi sta obkolili druge zgradbe, toda brez tež- kega orožja jih nista mogli zavzeti. Za to določeni bataljon je ostro napadal Šentjernej. Italijani res- da niso mogli priti na pomoč, pač pa so s topovi in minometi obstreljevali položaje XIII. hrvaške brigade, ki se je zato ob 5. uri zjutraj umaknila v Gorenje Vrhpolje. V istem času je Cankarjeva brigada oblegala Pleterje. Navalila je na zadnja vrata, ki držijo v križní hodnik, na bunkez' pri stari cerkví, na vrata, ki držijo v Apnenik in proti glavnemu vhodu v Pleterje. Pa.rtiza.ni so hoteli belogardiste osamiti, zato so napadali od vseh strani. Naglo so preple- zali obzidje in se borili v sami trdnjavi. Belogar- disti so hitro zasedli obrambne položaje. Ob svitu so se borci umakníli iz samostana in ga obkolili. Naslednji dan je napad okrepil še en bataljon XIII. hrvaške brígade. Sovražno letalstvo je bom- bardiralo okoliške Vasi in napravilo veliko škode. Italijane, ki so prodirali iz N ovega mesta, je odbila Tomšičeva brigada. Dne 19. februarja 1943 so partizani ponoči še močneje napadli in po ostrem boju uničili bunker, ki je branil vhod v staro cerkev. Zdaj se je boj vnel v cerkvi. Belogardisti so se umaknili h glav- nemu samostanskemu vhodu, kjer so bili najbolj utrjeni. Partizanom se napad na bunker ob vhodu iz Drče ni posrečil. Ker je belogardistom začelo primanjkovati stre- liva, je njihov odpoz' popuščal. Videti je bilo, da kljub delnim uspehom samostana ne bo mogoče zavzeti, zato ga je vodstvo napada sklenilo zažgati, V Velikem požaru, ki je vzplarnenel 20. februarja ob 2. uri, je zgorelo 16 celic in dva križna hodnika. Vendar postojanka do jutra še ni bila uničena. Zato so partizani samostan ponovno oblegali; do- Iočeno je bilo, da bodo s postojanko dokončno ob- računali naslednjo noč. Sovražnik seveda medtem ni miroval. Italijani so si prizadevali rešiti obko- Ijene zaveznike, toda njihovo pomoč iz Šentjerneja so odbili hrvaški bataljoni. Dopoldne so napadli Tomšičevo brigado pri Mokrem polju. Med naj- hujšim bojern se jim je skupina izrnuzniia in v Požgana. kartuzija Pleterjet Partizani so jo zažgali, ko so od 18. do 20. februarja 1943 napadali belogardistič- no posadko v samostanu 68 spremstvu tankov in na tovornjakih hitro prispela V Šentjernej. Po kratkem odmoru je pod zašäto topov, minometov in težkih mitraljezov prišla do sarnostana. Častniki, ki so si samostan ogledali, so ugotovili, da se tako razrušen ni več zmożen uspešno upirati. Belogardisti so ga zato še na hitro izropali in se potem pod zaščito tankov odpravili V Šentjernej. Samostan, kamor se sovražnik ni Več vselil, so zasedli partizani. Cankarjeva in XIII. hrvaška brigada sta nato brez uspeha naskakovali Stojdrago. Operativni štab je izdelal načrt za napad na Metlíko, ki je bila utrjena z 21 bunkerji. Tomšičeva in Gubčeva bri- gada sta bili pred napadom V Podgradu in Jurni vasi ter od tam rušili progo med Uršnimi seli in Birčno vasjo. Pri napadu na Metliko je imela glav- no nalogo Tomšičeva brigada ob pomoči XIII. hrva- ške brigade. Gubčeva brigada naj bi bila zavarovala smeri proti Črnomlju in Semiču, Cankarjeva bri- gada proti Karlovcu, vzhodnodolenjski odred pn druge. Dne 4. marca 1943 so brigade odšle iz prede- lov Jugorje, Suhor, Bušinja Vas, Radovica ter se do 22. ure bunkerjem neopazno približalei Ker jih z bencinskimi steklenicami in bombami niso mogle uničiti, so se zjutraj umaknile. Cankarjeva brigada je potem razstrelila most čez Kolpo in bunkerje na post:-ijah Rosalnice in Metlika, Gubčeva brigada pa porušila progo pri Črnomlju in odbijala sovražni- kove prodore iz Ćrnomlja in Semiča. Ponovnega napada ni bilo, ker je glavni štab ukazal, naj se brigade vrnejoßfi* Medtern ko so bile brigade odsotne, so se raz- mere predvsein V predelih Suhe krajine močno poslabšale. Posebno hud udarec je prizadejal akti- viste in aktivistke novomeškega okrožja. O tem žalostnem dogodku piše ing. Jože Levstikz ››. . . Vse to porajanje V naravi smo nosili s seboj tudi mi ljudje. Oživljali smo in bili pogumni ter spet polni snovanja drznih načrtov in trdne vere V novo zmago. Takšnc Volje smo V bregu nad Po- ljanami imeli sestanek z aktivisti in aktivistkami podokrožja Toplice. Prisotni so bili Jože Ravbar, Matevž, Martin in še drugi. Seznanili smo se s po- lítičnim položajem in V duhu smernic IO OF na- pravili načrte za nove politične in gospodarske akcijel Popoldne se je naša četverica s tovarišem Rav- barjem odpravila čez hribe proti Novemu rnestu, Šli smo čez Rigelj, kjer smo obiskali staro znanko tovarišico Sitarjevo. Ponudila nam je orehov in Vina. Prelepo sončno Vreme, dobro opravljeno delo, prijetna tovarišija, vse to nas je spravilo V židano voljol Posebno vesela in dovtipna sta bila tovariš Rok (Maks Strmecki) in tovarišica Mica (Mica Ambrožič). Med dovtipom in smehom so se kresale bistre misli. Lahkega koraka smo jo mahnili skozi Bušinec, Dolenje Sušice, Selišče na Drganja sela. Tu smo stopili V znano partizansko hišo pri Kreno- Vih in se malo odpočili. Domača hčerka nam je prinesla suhega sadja in pijače. Ko se je dan na- gibal k Veöeru, smo prišli nad Prapreče, kjel' smo se na koncu Vasi ustavili pri Forščkovih. Tu je ostala Meta (Fani Košir), ki je narneravala od tod navezati stike z ljudmi iz Novega mesta. Że V mraku smo se spuščali previdno proti cesti nad Vas Potok, ki leži ob Krki. Pod vasjo nas je v temi pre- peljal prek vode s čolnom mlad brodnik; če se ne motim, je bil to Drgančev fant. Tako smo prišli na Sela, kjer smo imeli pri Fran- kovih dogovorjen sestanek z aktivisti in aktivist- kami z leve strani Krke. V hiši nas je že čakalo v Veži pri Veliki mizi nekaj domačih aktivistov in aktivístk: tovariš Franke, dva iz Goršetove hiše in še nekaj drugih. Kmalu so vstopili še tovariša in tovarišica, ki so prišli z mirnopeške plati: Slavka Becele, Jože Slak in Jože Povše. Pričeli smo z delom. Hoteli smo predvsem pregledati vrste naj- sposobnejših, najbojevitejših in najnaprednejših ljudi tega okoliša. To, da sta pri tem sodelovala dva stara in izkušena borca-komunista, kakršna sta bila tovariša Rok in Silvo (J ože Slak), je dajalo na- šemu delu še posebno ideološko globino in težo. Pozno ponoči smo sestanek zaključili in pri tem čutili, da smo delo dobro opravili. Sporninjarn se še, kako sem se zapletel V daljši razgovor z Jožetom Slakom. Poznal sem ga kot človeka, ki je zrasel iz sredine dolenjskega kmeta in ki se je prav posebno poglabljal V Vprašanja naše Vasi in v krnečko Vpra- šanje sploh. Razvijal je zelo trezne misli in poglede na reševanje kmetijskega Vprašanja V osvobojeni domoviní. Videlo se je, da življenje dolenjskega kmeta resnično pozna in da ga ima rad kot delov- nega človeka, ki mu je treba pomagati, da bi se dvignil iz zaostalosti. V poglavitnih Vprašanjih pri- hodnje kmetijske politike sva se prav zaradi teh njegovih življenjskih pogledov na stvar zelo dobro skladala in se zmenila, da se bova o tem še pogo- Varjala. Razgovor sva končala V najprisrčnejšem ozračju. Razhajali smo se sredi trde noči. Gregor (Jože Ravbar) in Slavka Becele sta se odpravljala prek Krke. Slavka se je kar nekam težko poslovila od nas, zlasti še od mladega študenta J ožeta Povšeta, lepega fanta z Velikimi, otožnimi očrni. Skupina, ki je ostala tostran Krke, se je napotila proti Faleski- nijevi opekarni. Mladi Jože, ki je od vseh nas ljudi in pota tod najbolje poznal, nas je V mrzli noči pri- peljal do opekarne. Oglasíli smo se pri doniačem hlapcu, ki je bil zaupen človek in ki je preskrbel za naše aktiviste nekaj kil soli. Povabil nas je V svojo skrornno izbo. Zagotavljal nam je, da se mirne duše lahko malo pogrejemo in nato rano zjutraj krenemo proti Dolenji Straži in naprej V gozd. Dodal je, da Italijanov iz Straże že ni videl dva rneseca. Res smo legli po klopeh, po mizi in stolih, njega pa naprosili, naj nas pokliče ob 5. uri zjutraj. Bili smo močno utrujeni in smo takoj zaspali. Morda smo spali kakšne štirí ure, ko nas je 69 N arodni heroj J ože Slak-Silvo hlapec že prišel budit. Tiho smo vstali in zapustili gostoljubno sobo. Zunaj smo se takoj razvrstili v kolono po eden; na čelu kolone je spet stopal J ože, ki nas je hotel pripeljati V Dolenjo Stražo k svojim dobrim znancem na zajtrk. Za njim je šel Silvo, v sredi Mica, za njo pa midva Z Rokorn. Nebo je bilo jasno, polno zvezd. Jutranjí zrak oster in miren. Pred seboj smo videli lučke, ki so mežikale iz kmečkih hiš V Dolenji Straži. Korakalí smo čisto tiho v smeri ceste Novo mesto7Straža. Naenkrat je Mica zadržala svoja dva soseda Raka in Silva ter prisluhnila šumu od vasi: ,Fantje, V bližini slišim tiho govorjenje Italijanov. Počakajrno malo, da Vidimo, kaj to pomeni!“ Vsi smo prisluh- nili. ,Ne bodi panikar! Tu jih ni bilo że dva me- seca,“ jo je zavrnil J ože in krenil naprej. Spet smo korakali dalje in dospeli že skoraj na cesto Straža -Novo mesto. Naenkrat čisto od blizu poči strel. ,Tovariši, naprej po cesti in za vasjo V hribl' za- kriči Jože. ,Nazaj, tovariši, proti opekarnil' za- vpíjem jazl Vsi skup:-ij smo stekli za njim nekaj korakov po cesti proti Novemu mestu, kar se usuje na nas strahovit ogenj iz pušk, mitraljezov in mi- nometov. Prileteli smo naravnost V sredo močne italijanske zasecle. Prvi je bil zadet Silvo. Bil je ranjen in ni mogel več naprej. Malo za njim se je zrušil Jože Povše, smrtno zadet naravnost V glavo. Italijanski vojaki so iz zasede planili proti nam. Mico so zgrabili blizu Jožeta Slaka, ki se je sam vrgel na bomba, poprej pa še zaklical: ,Pozdravite mojo mamo? Ni hotel živ pasti sovražniku V reke. Ko so prišli do njega italijanski častniki, so se odkrili V priznanje njegovernu junaštvu. Midva z Maksorn sva tekla nazaj naravnost proti gozdičku za opekarno. Bila sva Venomer pod straš- nirn ognjem. Ves prostor je bil osvetljen s svetlob- nimi raketami. Padala in metala sVa se na tla. Nad nama so sikali dolgi rafali. Ker so italijanski Vojaki pritiskali za nama, sem dvakrat ustrelil nazaj iz svoje male píštole. V temi sem pri padcu izgubil še to edino orožje. Naenkrat sem začul Maksov glas: ,J ože, ranjen seml' Ozrl sem se nazaj in že videl pri njem dva italijanska vojaka. Streljanje je za hip prenehalo. Z zadnjimi močmi sem se pognal pi-oti gozdu. Divje streljanje se je začelo znova. Še danes ne Vem, kje sem vzel moč, da sem to Vzdržal, in kako se je moglo zgoditi, da me niso zadeli na čistini nekaj 100 metrov, ko je neprestano bruhal ogenj okoli mene in nad menoj. Na pol mrtev sem se zavlekel V gozdiček Brezje, kjer kopljejo glino za opekarno. _ , Videl sem Jožeta Slaka, enega najbolj priljubljenih partizanov na Dolenjskern, skromnega, bojevitega in požrtvovalnega človeka. Njegova osebnost je bila zgled vsem, ki smo ga bliže poznali. V vrstah najodgovornejših ljudi naše komunistične stranke je prebujal prej nerazgi- bane, politično zaostale množice dolenjskih kme- tov, ki so dali potem iz svoje srede Vrsto prekras- nih borcev in bork za svobodo. Bil je najsvetlejši Vzor človeka, ki je zrasel iz ljudstva, zmeraj ljudski je delal za ljudstvo do svojega poslednjega diha. Njegova posebna moč je bila V tem, da je kot kmečki sin dobro poznal korenine političnega kle- rikalizma v zavesti slovenskega kmeta in se z nj im odločno spoprijemal. Kot nekdanji krščanski so- cialist je s svojim pogumnim nastopom v naši napredni javnosti zadal hud udarec klerikalni reakciji _ . . Mico Ambrožič in Maksa Strrneckega so Italijani odpeljali V Stražo. V pisami so jirna Vzeli vse oseb- ne predmete. Maks je bil ranjen V obraz, tako da je težko govoril. Nečloveško so ravnali z njim. Że pri prvem zaslišanju so ga strahovito rnučili, tako da je bil ves razbit, z visečo spodnjo ustnico. Dva- krat so ga soočili z Mico. Pri prvem soočenju je ponosno izj avil, da je komunist in partizan in da je to vse, kar ima povedati. Pozneje ga je Mica še enkrat Viciela. Tedaj ni mogel več govoriti. Ob 9. uri so ga ustrelili pred pokopališčem v Vavti vasi.«54 Jože Slak-Silvo se je 'rodil 26. augusta 1902 na Gorenjem 'urhu pri Dobrniču 1: družini malego kmeta. V Nouem mestu je končal nižjo gimnazijo, v Ljubljani pa, trgovsko šolo in bil nato revizor pri Zadružni zvezi in OUZD (okrožni wrad za zavaro- vanje delaucev) o Ljubljani. Urejal je list krščan- skosocialistične 'mladine Mladi pic/men in že leta 1932 imel stike 8 komunisti. In tako je tudi Mlacli plamen že decembra 1933 izpričeval revolucionarne poglede na žgoča družbena vpmšanja. Leta 1933 je postal član SKOJ. Ker se je zoper družbene kri- 'vice odkrito bojeval, so ga Zeta 1934 prvič zaprli in obsodili na eno leto robije. Ko je prišel iz zapora, se je popolnoma posvetil političnemu delu: Sode- loval je med drugim p'ri kmečki komisiji CK KSS in pri Ljudski pravici. Seveda za takšne, kakršen je bil on, v stari Jugoslaviji ni bilo službe. Zato sta z bratem Lojzetom (ki je ob koncu vojske padel koi: partizcm 'U Boravljah) po načrtu Borisa Krai- gherja dama zgradila mlin. Lojze je mlel, Jože pa skrbel za motor. Svoje življenje je zavestno sklenil posvetiti osvoboditui človeka. Delovai je po do- lenjskih vaseh od Stične do Kostanjevice. Dne 12. avgusta. 1940 so ga spet zaprli in ga spustili iz novomeških zaporov šele po złomu stare Jugosła- uije. Kot član okrožnega komiteja KPS Novo mesto je za Osvobodilno frontu pridobźval ijudi po vaseh okrog Dobrniča. Poleg tego je sestauljal in uril bojne skupine, s katerimi je že poleti 1941 'napadal italijanske patrulje. Oktobra 1941 je postal ko- misar novomeške čete na Brezovi reb1i_ Pozi- mi 1941/42 je wredil in vodżl sprejemno partizansko oporišče na Fmti. Maja 1942 je postal namestnik bataljonskega komisarja zahodnodolenjskega od- reda, junija istega leta pa komisar partizanskih 71 aroqni heroj Dušan Jereb-Štefan delavnic na Rogi/., kar je bil do 'roške oƒenzi1›e_ Po oƒenzioi je delal kot aktioist na terenu, dokler ni 26. ƒebrnarja 1943 padel v italijanslco zasedo. Proi partizani 'u 'uaseh okrog Dobrniča so bili sad njegovih, prizadevanj. Njegoua osebnost je bila vzm' osem, ki so ga poznali. N jegova potrpežljivost v prepričeoanju, njegooo skromne oedenje in za- grizena vztrajnost v boju so morale roditi bogato žeteo, čeprzw je oral Zedino 'v najbolj zaostalih pre- delih Dolenjske. Za ose to je bil pozneje odlikovan z 'redom narodnega heroja. Komaj 14 dni pozneje je kruta usoda znova po- segla v vrste novomeških aktivistov in terjala novo, dragoceno žrtev. V Velikem Lipovmi pri Ajdovcu je 12. marca 1943 padel Dušan Jereb-Šte- fan, prav tako pozneje odlikovan z redom narod- nega heroja. Dušan Jereb-Śteƒan se je rodil 26. januarja 1908 'o Ljubljani. Bil je žioinozdravnik in že zgodaj ko- munist. Ob izbruhu španske clržavljanske vojske je odšel 1: Francijo, kjer se je pridružil protiƒašźstič- nim borcem. Zaradi bolezni pa se je moral orniti. Veliko je hodil po kmetih in revnim brezplačno zdrrwil žioino. Aprila 1941 je posta! sekretar okrožnega komi- teja KPS Novo mesto. Vodil je predvsem zbíranje in skrivanje orožja ter poskrbel, da je mesto do- bilo ciklostilno tehniko. Ko je bil olcupatorju že preveč sumljio, se je nooembra 1941 umaknil v ilegalo 11 Ljubljano. Jalija 1942 je spet prišel na osvobojeno ozemlje Dolenjske in spet postal se- kretar, zdaj sekretar okrožnega odbora OF Novo mesto. Odtlej je znooa 'uodil politično delo na Do- lenjskem. Dne 18. decembra 1942 je postal sekre- tar poverjeništoa Osooboclilne ƒmnte za Dolenjsko, ki ga je ustanovil izvršnź odbor OF zaradź hitrej- šega utrjevanja organizacijske mreže OF; ta nam- reč še ni 1: celoti prebolela udarcev italijanske oƒenzive. Poleg tega je bilo nujno ustanoviti še Protiƒašistično žensko zvezo in Zvezo slovenske mladine. V začetku 'marca 1943 je šel s skupino aktivistov in aktivistk s Trške gore proti Źužemberku. V 'vasi Veliki Lipovec so jih 12. 'marca 1943 iznenada ob- kolilí Italijani in belogardísti. Pri priči se je odločil krm s pištolo preboj in umik touarišem. Z nekaj borci je zadrževal sooražni napad tako clolgo, da se je večina njegovih umaknila. Sam pa je 1; tem boju padel, žrtoooal je žioljenje za to, do so ostali živi drugi. Podoba tega ljudstuu predanega in ju- naškega komanista se je za zmeraj 'otisnila 1; spo- min prebivalstva Dolenjske. Pokopan je o skupni partizanski grobniei na Cviblju nad Źužemberkom. Vodstvo osvobodilnega gibanja, ki je bilo po italijanski ofenzivi v Polhograjskih Dolomitih, se je pripravljalo na vrnitev na Bog. Zato je glavni V \ Spominska plošča narodnemu heroju Duša.nu Jerebu v veberiliarski postaji V Novem mestu. Vzidaloi jo je društvo veberinarjev štab 3. marca 1943 izdal ukaz, da je treba očistiti za nadaljnji razvoj osvobodilne vojske tako' zelo po- membno Suho krajino. Suha krajina leži med obema železniškima pro- gama Ljubljana-Novo mesto in Ljub1jana_Ko- čevje. V Ljubljanski pokrajini je imela središčno lego in težko dostopno, odlično zaledje Kočevski Rog. Italijani bi bili potrebovali veliko vojske, če bi bili hoteli Rog znova prečistiti. Osvoboditev Suhe krajine bi bila zanje hud udarec. Partizani pa bi bili iz Suhe krajine Iahko napadali obe železni- ški progi, prek nje bi bíla potekala zveza z No- tranjsko in kmalu bi bili lahko ogrožali tudi Ljub- ljano. Tako je bila Suha krajina, čeprav revne. in zato nezmožna prehranjevati partizane, važno po- dročje za njihove akcije. Akcija brigad 18. septembra 1942 je razvoj va- ških straż v Suhi krajini nekoliko zaustavila, ven- dar so v začetku 1943 znova oživljale in njih šte- vilo se je večalo. Bile so na Tisovcu, v Strugah, Kompoljah, Żvirčah, Zagradeu, Hočevju, Ambru- su, na Korinju, in to pod poveljstvom fašistične skupine XXI. Aprile s sedežem v Ribnicii Ko so brigade prejele ukaz glavnega štaba, naj se vrnejo, so takoj krenile na pot in že 7. mar- 73 oupoqez opasez A euo_Ľ1uJ,8q eAp 'el;Ae:;sod a_[ npeā 'X101 9^3§!§1110.L 'IUFJPJEH 'AS 51 U! ÊDFAEÊGH !5H^ li e_f;›oqod meupzoā zagş oqeu Je; znac; 'Ag ;Axpsa U; nL{.;A nuxau'.¿e}1' ;ąoxd 1=.'sn.rquxV 2; am '3 301310 81101051 euzemos 'elşpo a_Ľ ;W51 eaxew '51 auq 'e_fAag -og-JoAq ;ąsea qo el;q af ed magqng “eąedoq -efąeg 1apeld eA.a_[.zea.1aş 'e[eg u; L{1A ;SEA ;1o};o eAa_fJe>;u'e;) 'eu;len,12}1 'AS nueqelā uxexąso eu Lr; ea;A;şal¿ ;seA ;1o};o a_Ľe;o1od qpasez ;gouod of epeā -;Jq eAs;›;şwoJ; ';[;a}{e ;ugemos ;u.leqals a[1dn o1;A -OHHIQH .fI°q.f2'1 ma SS iq PP 'mwas .f10q IH?? QPHÊ -;Jq esA tx; ;ą;:;s'ndo smquxv ez _Ľoq 1;;1al1›1s af ano:) auA;:;e.xedo a›[s_fua[op qeąş ';'u;H z; e_f1n.n,e‹:I e);ş'_;u -pafäo Yzle[;qpo ef ed epeāpxq 'eAa_Ľ.zao.1a5 'esmquzv 3o1›1o afegqod eu al;u>leLun aąoua a>1sul=:z;:;„led es os oýeas L{;u.1;› tau0_fleleq eāsuqasod a:;~:~›;› nmpoxd 0,1 ››' ' 'nsruqmv A ;ąoue ;uapedeu ;_ĽoAs ;Jomod eu 12le;;q;1d oąeu u; ;u;z;1q A a_E>[eu el'eAaz.1pez ;mp ;_[uş_[eld eu;dn>1s Hu;e.;Aos 181 a_[ as sp 'ezeą asA 'nsnxqtuv ;1o.1d raqm eäauweg u; ~eq;„;q eās1sq -eq z ;pegşnds 0181211 es os 0118›; 'ouxs ;1ap;A 'āmąg z; e_ĽLre›f;uxe.;d oAo:~{;u;elAos ;[;z¬edo ows 31,61 'eo -.xeux '31 auq 'uep ;ýfupaąseu eş e[eAa_flepel; ef es ';Qouod 'eleuA of as 131 'gou 'eu e:¶a,;q E114 ';1;Aeąsn ;fāoux os;u 'ąlueu ;leş;.1n[ otx11aAoAą.1;od u; ouzap o1az os ;}{ 'Aaaloq q;şeu “;1āom os 1o>[;1o>[ ';'['e_[1 -sxąs os Aeade;) 'aqpeąäz euzeumsod A ;ąeßflwn es u; ;ąegşndez 18922 ;seA 501110 a_Ľngo[od e[oAs u;dn›ys q';u„lepn q;şeu lel›1s;1;.xd eāeuçow u; eâeA;_[{Aeąsn -au o;›;.xds af uapamz ';u;-nąs L1ssA z;1>[1o.1 eā ows ;ą “wo›[;u;elAos s ;ou eu e›11;q mąso af es ef;Azeg‹‹ :n>[;uAsup uxe_foAs A ['es;dez a_E ş;A0u -1=-nas ueA01;]/\1 ';1p12deu ouAouod sn.1qILrV epeāuq aAa_E18a.1aS u; aAąĽ11al›{ueQ uoffeąeq ua od U; upeä -Llq `EA3Q`[§[I1O|_L OS EZJIBUI `8I ŠÍIQ 1.1818 u; 1aqe.1 o1do_L ;1pesez .xaą aepuläez h; smqurv A ;1;ul8z oąeu es os ;ue_E;1'el1 ';d1V snap ;1oa,e;a:›e;3 a_E;z;A;p e›{1od '19 Luouo_fleąeq m';uqasod s qpedods af es 0); uxeąod 'zzsnąquxv z; el;u>¶leuln g1,61 earew '¿1 af as epeāuq eAa:„›;şuzo„L 'mpzaqmaznz z; ;men -;up;Az; ;Lu;u;elAos s 1a_[;.1dods e_[ as .le_f>{ 'auapmg A oąeu 1aşpo Je; *n_fAegoH ;ąoad ;seA aąsuapz z; ele.1;po1cI a_Ľ ;›[ 'ouo1o›[ o›1su'e_[;'[eą; 1apv2d\zu g1ş51 ea -.reux '91 ef epeâuq aAaQqn{) uo_[11=.'leq ;[ąa.z1„ 'mg -nmg-.;oAq ;ąsaa qo el;pe.zodzel a_Ľ es ed eAa9qn{) ^al›leg u; ;op Aozaąg 'elpasez ei eAe[.1'e}1ue;) 'oąed -0"; u; sfąeg A 81s af 'epeB;1q eAa§.zealaS 'q;u,a;'Lre.x a¶ue_[1Aeldpo ez ouquxamod o1;q a_[ Je); “efāog nz;1q 8! 1;q źe_fuel;.zAaueul h; _[eq ez uxeuA'e.1d;1d *;ule_fu -;H .zaą āoq ;mąg-eąnwg-eşşeq oąsaa L1; uxosmq -HIV paw Yuoąsoxd eu esA ;ąruqz 1aąo1{ a_Ľ q;_[ auoa auA;J,e.zad0 a>1s_fualop qeąs '_[u;1o}1 el'ep'edHu oą;A -o1;s epeāpq os g1,61 aaąem '¿1 eu '91 po ;gou A TCÍIV GIISP IJOJPPDECD SÍIZIAIP 911105 '19 :ofpaąeq ;uqasod eş ed elequref) *euoiœąeq E'Ap o_[;a}{e A lelsod af el;.1dV 'IXX eu;dn›1s au;J;1s;şe,; 1T!U.ÍI9A0d 'PIHUIS U! U-IPĹUIH 11015 QS lfłlqëlfí OIIQ ¬a.xsod ef ;_f es nmaa, qn_[1>{ 2 'ppedeu 011010); 01 el' VL GPR??-Iq aßeëqnf) H0.f;=12q Wa 'WEFIHH A wßuüím -eq ux;>¶sue_Ľ;leą; z elezaAod as ;q ep 'eąeąarej/\1 e_[;z -;A;p Ao}11a[tuoAo1, z1 'euo1o1›[ 1211-;'J;p0.xd a_Ľ e_ĽAe;›o}1 21 ';1;U_1Aez aula_Ľ;lel1' os apeānq eAaç;şLuo_1„ euo_f1 -eąeq e§e„Ľ:;e.u u; eāeA„1d ;pp Hpog, 'mym Lueutueşí ;.zd .;elec1 'Ag Iąpasez ;q np *afexs q;mg euoipaą -eq mag ele„1;po1d eapeąāez z; a_[ nsmquxv ;1o1¿ 'esmquxv 0a_r[ox{o 1al'e.1;p.lequzoq e;'eąs1 euzemos os uxaąpew 'nfuāo A seA HsA nleul>[ 1=z1;q e_[` *.;aąaA Lregom 11aq;d s_[ Ja); V ';leāzez aş;;1 euşqeą ;tzezgxed os 07,22 ';le_[[a.Iąs Ja; equxoq GĽIIEU ;[21 ¬'~>W 'V-l`@§!Ĺ{ A HIDIS 'IJSIP-Teāülëq 05 šgālfł UP üāllł P0 ;le.r;po.rcI ;şeu os 0); '1alazAez em 'z1 op o_E U; ;seA el;a,o1 of es epeāpxg 'o:›;1o}1o u; o1oş 8u;1s;g 1-[sąd 1811 fepedeu 12;; ;s1=zA z; of ed uofleąeq ;Axd 'seA A 11pA uofreąeq ;āmp a_f ;mz qg 'nump uxa}1s1';seā H! flëşwdflz 'U05 A mp-un es OS BSIPIHÊOIBQ H; U12? -IIHJI '!.f°q IIIA?-'BJ mln? IJOJČ 81961 PNG'-U `9I 95 05 n,_1¿ 'nsmqwv ;J,o.1d 21;Aez ef ed 1aAa:_›;şulo_1'_ ';`u;1o}1 eAa_f1aa.xeS 'a[AegoH epzpladeu e_[ epeäptq 12Ae_ĽJ1'e`§1\ -ue;) ';.1oā ;A011 ;ąoad ;1;u:›[eLun [mow a_f as ua _[[lewą u; aāoxd 0A:,s.leA ez ›{alappo u; >{lelA ;udo1:›1o ;[elsod 1a[ą os oąez 'el;.z›[po opasez ai ed e_f1n.xąed s›1snre_[ -;1'el1 'oâold o›1ş;uz8le; [eāasop ;gouod ;q Hp '1=:_[Aag -ÜH UWUH Iëā GF QPPÊI-iq GAGQGIHEJ U0.fIÊ1ÊCl I.f191.L 'o>1pesod ou;e.zAos leuāe.1d un:-11 po ef 0); Iueąod “ną ~oAq ;xd ed epeāpxq aAe;1qn{) ;ap ;āmp “eu;zn_›1 Lr; o›[oqo1{) qeseA ;ad epeä;.xq eAaQ;şuxo_L 'eopeaāez po oupoqez 0:11); ze; alş os apeāprq eAagqnş_) [ap Ja; Hpeāpzq eAs;`.;eo1aS u; eAa;'„lel›[Lna;) '¬o_Ľ;:›>{e A alş ed oąeu 'aleA;god os ealeux '91 u; '171 auq ^epe3;.1q ;1;1ş 8sA [ednąs ;›;A1d el;q os o›¶e¿ 'eäe>;s_fue.;J, ~oN z E1ş;1d e_Ľ ;>{ 'ep18B;_;q eAe;11aalaş aş el;selā -;xd auoa auA;11a„1sdo a›¶s_fuelop nqeąş af es ;Amqoq A 'ng;u.zqoQ A rr; n:›A‹:›q.zA A 'npzşf eu amsaureu as u; e_[uqal_L-oąsetu oAo1\1 oāoąd 28:3 alş sp;-z§;.zq ;11 asA os Luaoaem '1,1 u; '31 psu: ;gou A ';ul;W ;xd aäoxd leJ,aulo1;›1 ;_flelą1od uxanrem '51 Lr; '31 psu; ;gou A ed eAsg;şmo„L 'e[uqal_1„-oąsaux oAoN oāoąd E'l!§“10d ESPA !>íSU9T2I/\I .Nd SŸGI WQNBUX 'II U! '01 paw ;şou A ai epeâpq eAegqn{) 'oāoad ;ą;şm ouezesfn o1;q af ul;_f 'pedeu A el;ne.z:›1 epeāuq os ueps„;¿ 'mad -po 1=.*1;q ;q *eulz;p.reāo1aq o1ās1 'a¶1ode.YqoC[ A ;od H; @'1;.fH1>; mms ;GP !>1w1§'!A m.f0AS0 mq 101 0>;1'2.L HPUHQPJCIO 011231 Oflq IQ GH XWPĹTHH U! FU-IEQJFAZ Z uxeąod L1; a_Ľezo1od exqop ;[eur; ;1;q ;q ';1azAez ;seA 31 IWHZFNBČ !`[I°l IQ SQ `9'~1I.fP1>I 9'-{1'1S IQP FUPOLIEZ ;1'eAopelAqo eąs ;›1 ';›{goą ;1;q ms ed ¶u;.xo}1 L1; a_fAa;› -oH 'pedeu ;şfauşomfeu ;ą;leLusn ouqanod 01-;q a_f .1oule›1 “sruqwv 1;q a_[ ;u'_[_Ľel>{ ;qng A A0ąs;p.xeāo[eq a;›ş;pelg ;uxeąoua paw zeAz u; r{;ue[ue.x ezoAa.zd u; eueąqeąd ape[â ;1;.1oAoā0p es _;są af;o1=.z.1ado ez ąxgeu ;le[apz; u; ano:) auA;lelado e>{s_fualop uxoqeąş s ;le:,sas peâpq ;qeąş as os ur-sp ;_ĽupalseN 'ule.1.ā -oąd ;ulm,1n1›1 8[peAz; ed .legeAz ';ąe[J'ev.xS A s1;d -015911 OLIdI`l}[S OS BDJEIH SUQ 'OIQP OĹLIHJ -[ną u; ou:3;;;1od 181 a_ĽxeA e›[şe[oA ale_Ľ1Aeldo 'aleA -;god ;up [eąau os oąefq 'oxfaşł al;:3'e.xo›1ald gş51 ea od Sv. Katarine, iz drugih delov pa sestavila sku- pino, ki naj bi sovražniku udarila V bok. Tudi deli Cankarjeve brigade naj bi bili iz Brezovega dola udarili Italijanom V bok. Toda komaj so se borci Cankarjeve odpravili, že je prišla novica, da se bli- žajo večje sovražne enote iz Żužemberka, z Lašč in s Smuke. Da bi te enote ustavila, se je Cankarjeva brigada usmerila proti vzhodu. Italijani so prišli do zasede drugega bataljona Tomšičeve brigade. Tretji bataljon pod vodstvom Ivana Kovačiča-Efen- ke je po skrivnih poteh obšel sovražno kolono in prišel sovražniku za hrbet, prvi bataljon pa je ostal v rezervi. Tako se je začel najslavnejši dei bitke za Suho krajino. Ko so Italijani naleteli na zasedo drugega bata- ljona, so se najprej umaknili, se nato preuredili in napadli. Dolgo niso mogli napredovati. Potem pa so ob podpori minometov naskočili obe krili dru- gega bataljona in okoli 12. ure zasedo nepričako- vano prebili. Drugi bataljon se je umaknil k Sv. Katarini, kjer je że bil prvi bataljon. Tretji bata- ljon pa se je pripravljal, da pade Italijanorn v hrbet. V ugodnem trenutku je napadel in pritegnil del italijanskíh sil nase. Tedaj je Stane Semič-Daki vzel iz brigadne rezerve prvi bataljon in se pod zaščito Efenkovega bataljona približal z juga Pieši- vici, kjer so bili Italijani. Tem se je na dvajset korakov približal tudi drugi bataljon, ki je pri- hajal z Vzhoda, Borci so bili v težkem položaju, saj so imeli le še po 2-5 riabojev, mitraljezci pa po 20. Tedaj so bataljoni udarili z Vso silo na nož. To je fašíste zmedlo, bili so obkoljeni in le z največjim naporom in s številnimi žrtvami so zbežali proti Zagradcu. Stane Semič-Daki piše: »Toda bataljona se nista ustavila, temveč so borci, ki že niso irneli Več stre- líva, tekli kar naprej, pobirali fäistične puške, ki so biie polne, in spet tekli naprej . . . Še ob treh so tamali na poiožaju, ker niso imeli streliva, no, dobre tri ure nato pa so se že med seboj pogo¬var_ jali, kdo ga bo nosil, ker smo ga toliko zaplenili. Plen smo na Plešivici znosili na kup. Nato je prišel tovariš Efenka in pripeljal dve zaplenjeni muli. Vsi smo se smejaliz Dobro je to, nosili hosta muli,«5'7 Medtem so Italijani V Żužemberku, Zagradcu, Strugah in Kompoljah dobili okrepitve. Štab do- Ienjske operativne cone je sprevidel, da bi vztra- janje na dotedanjih položajih ne imelo nobenega pomenai Nadaljnji boji hi bili brigade, ki .so se že pet dni in pet noči zapovrstjo bojevale, preveč iz- črpali. Tako partizani Suhe krajine niso osvobodilí. Ita- lijani še niso bili tako šibki, da bi zapustili tako pomembno ozemlje, kakor je bila Suha krajina. Razmerje sil je bilo za partizane še zmeraj neugod- no. Pač pa se je začela tedaj demoralizacija nje- nega belogardističnega prebivalstva. Brigade so se po ofenzivi v Suhi krajini premak- nile na ribníško področje, kjer je 26. marca 1943 prišlo do znarnenite bitke pri Beli steni v .Teleno- vem žlebu; Cankarjeva in Gubčeva brigada sta tu prizadejali hude izgube bataljonu divizije Mace- rata (106 mrtvih in 102 ranjena). Italijane je ta poraz tako zmedel, da so pustili vse štiri brigade pri miru, in zato so se zdaj končno lahko odpočile. Spomenik ob cesti pod vasjo Plešivica z napisem: V tem kraju je 19. 'marca 1943 Tomšičeva bńgadzz ob oƒenzioi slovenskih, brigad 1; Suhi krajini obkolila ƒa- šistżční bataljon in ga uničila. Postavíla sta ga spo- minski odbor Tornšičeve brigade in KO ZB NOV Zu- žemberk 75 Boji do zloma Italije Po bitki V Jelenovem žlebu so brigade odšle Vsaka na svoje področje. Začenjala se je Vrsta Večjih in manjših spopadov. Dne 10. aprila 1943 je imela Cankarjeva brigada cel dan trajajoče boje pri Ćatežu, proti Večer-u pa se je umaknila na Tre- belno. Gubčeva brigada je skupno s XIII. hrvaško brigado in primorsko-goranskim odredom V noči od 16. na 17. april 1943 uničíla progo Metlíka- Črnornelj. Nato so se Vse trí enote pornaknile na Gorjance, kjer so potekali boji od 20. do 23. apri- la 1943. Italijani so poskušali te partizanske enote obkoliti in so prodirali iz Novega mesta, iz Rožnega dola, Semiča, Metlike in Ćrnomlja. Hudi boji so se bíli pri Suhorju in Jugorju. Dne 23. aprila 1943 zvečer so se Italijani Vrníli. Naslednjo noč sta se Gubčeva in XIII. hrvaška. brigada s primorsko- goranskim odredom vred premaknili čez Krko na področje Škocjan-Zbure-Šmarjeta in se povezali s Cankarjevo brigado. Na Gorjancih sta ostala Vzhodnodolenjski in žumberačko-pokupski odred. Brigade so nato napadale nemške postojanke V Druščah, na Bnčki in V Gornjih Radovljah. Dne 1. maja 1943 so navalile na Mirensko dolino. Vdrle so V Mokronog in zasegle, kar so potrebovale, niso pa mogle uničiti sovražne postojanke V Šentru- pertu. Tem akcijarn je sledilo temeljito podiranje proge Novo Inesto-Trebnje. Glavni štab je sklenil zbrati vse štiri brigade na določenem področju in nato dve poslati V pomoč štajerskim partizanom. Brigade so se v začetku junija strnile okrog Čateža in SV. Križa pri Litiji. Seveda je to stekanje proti istim krajem opazil tudi sovražnik. Cankarjeva in Šercerjeva brigada sta potem 5. junija 1943 sicer prišli do Jevnice, naslednjega dne pa so bili prehodi čez Savo že zaprti. Zato sta se Vrnili prek Janč in 9. junija 1943 dosegli območje Lipoglav-Zgornja Slivnica, na- slednji dan pa območje Pijava gorica-Šmarje~ Šentjurij (danes Podtabor)-Ponova vas-Grosup- lje. Tu So se 11. in 12. junija 1943 bíli hudi boji. Brigadí sta se nato nekako razdelili v dve skupini: ena se je odpravila na G010, a druga V Velike Lip- ljene in Vodice, kjer so jo napadli helogardisti in sovražna Ietala. Zato se je en oddelek zatekel mimo Čušperka in Ilove gore V Hrastov dol, drugi pa se je znašel V hudih bojih na področju Luče¬I1oVa gora-Potok. Skozi zasede in spopade sta se bri- gadi končno prebili do Ajdovca in nato zvečer na področje Dolenjskih Toplic. Tomšičeva in Gubčeva 76 brigada sta se bojevali okrog Ćateža, šli nato čez progo proti Dobrniču in se V nočí od 10. na 11. ju- nij 1943 Z veliko težavo pretolkli do Dolenjskih Toplic. Dne 13. junija 1943 je prišlo do razgovorov med štabom Tomšičeve in Gubčeve brigade ter italijan- sko postojanko V Straži, kamor je prišel tudi po- Veljnik štaba divizije Isonzo polkovnik Rossi, za- htevajoč popolno razorožitev partízanov. Pogaja- nja so se zato seveda. končala brez uspeha. Italijani so spet prítisnili na Rog, kjer so se 25. junija 1943 razvneli ostri boji pi-i Topli rebri in Rajhenavu. Hkrati so čistili področje med nemško mejo in črto Trebnje--Míma, nato dobrniško področje in celotno ozernlje do Krke. Do vročih bojev je prišlo tudi severozahodno od tod. Po vseh teh akcijah so se brigade premaknile V Belo krajino. Cankarjeva in Šercerjeva brigada sta se ustavili na Gorjancih. Cankarjeva je V noči od 7. na 8. julij napadla letališče v Cerkljah in uničila nekaj letal, Šercerjeva brigada pa je obra- čunala s postojanko Brod pri Kostanjevicí. Sredi julija 1943 je bila Gubčeva brigada na Tanči gori, Tomšičeva pa V Bojancih. Dne 8. julija 1943 so začeli Italijani z Večjo ak- cijo protí Rogu. Ena kolona je prodirala s črte Uršna sela_Srobotnik in je do 10. julija 1943 pro- drla do črte Faberjev križ-Pogorelec-Grofja miza-Pungert-Toplice. Tega dne so Italijani v sodelovanju z belogardisti v Vasi Veliki Podljuben zajeli dva dornačina _ aktivista OF, ju odpeljali v bližnji gozd, ki ga tamkaj imenujejo Babji hrib, in ju ustreli].i.5° Dne 16. julija pa je druga kolona s črte Hinje-Smuka čistila teren proti SV. Petru in Rdečemu kamnu. Pri tem ji je od Podturna proti Grofji mizi in Pečki ter z enim delom proti SV. Petm pomagala tudi prva kolona. Tako sta obe koloni prehajkali Rog in dolíno Krke do Żu- žemberka. Dne 13. julija 1943 smo Slovenci ustanovili XIV. in XV. dívizijo, a naslednji dan Šlandrovo, Pre- šernovo in Gradnikovo brigado. Glavni štab je prve štiri brigade združil na področju Občice- Poljane, od koder so potem odšle v predel Ajdo- Vec-Żužemberk, da. bi napadle Źužemberk. Itali- jani so sicer 25. julija 1943 začeli z ofenzivo na Gorjance, a so jo morali zaradi partizanskega na- pada na Żužemberk ustaviti. Napad na Żužemberk se je začel V noči od 24. na 25. julij 1943. Gubčeva brigada je napadala utrdbe V kraju samem, Cankarjeva postojanko V župnišču i.n V Zafari, Tomšičeva je zastražila poti V smeri proti Novemu mestu in Straži, Śercerjeva pa poti V smeri proti Zagradcu in Selom pri Šumberku ter izzivalno napadla Dobrnič. Brigade so si pomagale tudi s protitankovskimi topovi, ki so nam jih po- slali Angle-ži. Gubčeva in Cankarjeva brigada sta pregnali so- vražnika iz zunanjih utrdb. Gubčeva je zavzela skoraj ves Żužemberk, držala so se le še posamezna italijanska in belogardistična oporišča kakor tudi župnišče in cerkev. Dne 25. julija 1943 je imel hude boje pri Vrhtrebnjem drugi bataljon Šercerjeve brigade, ki je odbil italijanski izpad iz Trebnjega. V noči od 25. na 26. julij sta brigadi Żužemberk ponovno napadli. Sovražnik je zagrizeno branil postojanko V sodišču. Dne 26. julija so potekali boji za župnišče in cerkev. Ta dan je tudi italijan- ska kolona iz Trebnjega prebila zasedo pri Vrh- trebnjem in prišla zvečer do Dobrniča. Italijani in belogardisti so se utrdili v župnišču in Zafari. Boji so trajali še vso noč. Dne 27. julija 1943 se je bata- ljon Śercerjeve brigade pri. Dobrniču srdito tolkel z italijansko kolono, ki je prodrla do tod iz Sel pri Šurnberku. Obe koloni sta v hudih bojih prebili zasedo Replje¬K\11;na in kolona iz Sel pri Šumber- ku se je 27. julija 1943 ob 14. uri pretolkla do Żu- žemberka. S tem se je bitka za Żužemberk kon- čala. Brigade so se nato zadrževale na področju Ro- ženpelj-Mala vas in se pripravljale za napad na Sela pri Šumberku. Dne 30. julija 1943 so se Vneli srditi boji, tolklo je zlasti sovražno topništvo; ena od granat je ubila načelnika glavnega štaba Mi- lovana Šaranovića, namestnika političnega komi- sarja glavnega štaba Ivana Kavčiča in poveljnika XV. divizije Dragana Jevtića. V noči od 30. na 31. julij 1943 so brigade brezuspešno napadale Sela pri Šumberku. Boji so trajali še 1. avgusta 1943, ponoči pa so brigade odšle V okolico Ajdovca. Medtem so V Italiji 25. julija 1943 strmoglavili Mussolinija. Toda Italijani so vse zasedeno ozem- lje razglasili za Vojno področje in general Gastone Gambara je v posebni brzojavki divizijama Isonzo in Cacciatori delle Alpi sporočilz »Moj odločni na- men je pognati partizanske enote, tepene pri Żu- žemberku in Selih prí Šumberku, do Hrvatske ali na Gorjance, da uničimo njihove ostanke . . . in do- kazati, da se sleherni njihov nastop Vselej konča z neuspehom. Akcija, ki jo danes začenjamo, naj bo odločna in natančna!« Da bi pri Ajdovcu obkolili partizane, so zbrali precejšnje sile. Prva sovražna kolona je prodirala v dveh smereh, v smeri Żužemberk-'Prebča Vas- Hrib in V smeri Korita-Ostri Vrh7AjdoVec. Prav tako je v dveh srnereh prodirala druga sovražna kolona; v smeri Golobinjek-Brezova reber in V Spominski kamen v gozdu med Birčno vasjo in Ve- likim Podljubnom, kjer so Ifalijani in belogardisti 10. julija 1943 ustrelili dva. aktivista OF. Postavii ga je KO ZB NOV Birčna vas smeri Novo mesto-Straža_Veliki Lipovec. Prí tem so sodelovale tudi posadke iz Mirne peči, Stra- že in Dobrniča. Vendar je to zadelo V prazno, ker sta se medtem partizanski diviziji že umaknili. Da bi obvladovala železniško progo Ljubljana- Trst, ki so jo že zasedali Nernci, je na področje Mokre-Krim odšla XIV. divizija. Protí tej divi- ziji, v katere sestav sta prišli še Gradnikova in Prešernova brigada, so Italijani začeli hajko że 9. avgusta 1943, zato se je umaknila na področje Padež-Pokojišče nad Borovnico, napadala belo- gardistične postojanke in v noči od 19. na 20. av- gust 1943 poškodovala progo Verd_BoroVnica. V isti noči se je lotila belogardistične postojanke v Pijavi gorici. V dneh 19. in 20. avgusta 1943 je prišlo do bojev na področju Ig-Škrilje. Divizíja je stalno napadala progo. Da bi odvrnil njeno de- javnost od te proge, je Gambara 24. avgusta 1943 zaukazal ofenzivo na Mokre in Krim. Tomšičeva brigada je napadla plavogardiste na Starem gradu nad Ortnekom, nato pa so brigade skupno obko- lile belogardistično postojanko na Robu. Italijani so do 1. septembra prodrli do Krvave peči, kjer so se bili hucli boji. Divizija je nato 77 odšla v Loško dolina. Ker pa so se plavogardisti premaknili s Starega gradu. v Grčarice, se je tja odpravila tudi XIV. divizija. V noči od 7. na 8. september 1943 je Šercerjeva brigada obkolíla Gr- čaríce, Tomšičeva in Prešernova brigada sta čakali v zasedi proíżi Ribnici in Kočevju, Gradnikova pa proti Kočevski Reki in Loškemu potoku, Začeli so se boji za Grčarice. Cankarjeva in Gubčeva brigada sta v noči od 4. na 5. avgust 1943 odšli na področje Trebelno- Sv. Križ pri Litiji. Gubčeva brígada je v noči od 9. na 10. avgust napadla belogardistično postojan- ko v Beli cerkvi. Na tem področju so divjali. hudi boji tja do zloma Italije. Najhuje pa je bilo pri Čatežu. Dívizija se je premaknila na področje Tre~ belno-Rihpovec_Stara gora, od koder je v noči od 24. na 25. avgust 1943 izzivalno napadla Mo- kronog in uničila progo pri Trebnjem. Italijani so spet začeli s hajko in 26. avgusta 1943 je prišlo do trdih bojev na področju Šentjurij_Karteljevo -Dolenje Kamenje. V noči od 7. na 8. septembez' 1943 je Gubčeva brigada napadla. Żelezniško postajo Mirna peč, Cankarjeva brigada pa Dolenje Kamenje. Zmagovite ofenzive rdeče armade na vzhodu, izkrcanje zahodnih zaveznikov na Siciliji 10. julija 1943 in njihovo napredovanje v Italiji, porazi in izčrpavanje italijanske vojske v J ugoslaviji, vse to je dalo slutiti, da bo ltalija skoraj poražena in da bo s tem hkrati razpadla njena vojska. Da bi pre- 78 stregla nasprotni udarec nacistične Nemčije, je bilo nujno našo vojsko na to razsulo organizacijsko pripraviti, preprečiti pobeg okupatorske vojske njeno povezavo z Nemci, onemogočiti nasilje in si zagotoviti orožje za partizansko vojsko. Nujno _ie bilo potrebno strniti vse naše brigade. Zato so v sestav XIV. divizij e poklicali Prešernovo brigado z G-orenjskega in Gradnikovo brigado s Primorske- ga., V sestav XV. divizije pa Šlandrovo bńgado s Štajerskega. Że avgusta 1943 so Nernci, predvide- vajoč razsulo Italije, zasedali nekatere italijanske postojanke. Bataljon pla.ninski.h lovcev, ki se je naselil v ljubljanski domobranski vojašnici, so v začetku septernbra 1943 še okrepíli z enoto prozi- letalskega topništva, postavili dve bateriji jugoza- hodno od Ljubljane, eno jugozahodno od Podbrda i.n eno v Trbižu. Po izkrcanju zaveznikov na Siciliji je dal ge neral Guido Cerutti pobudo za razgovore s parti- zani. Do teh razgovorov je prišlo v Srebrničab. Udeležili so se jih Bogdan Osolnik in za tolmača Stane Krašovec ter sam general Cerutti. Toda do pomembnejših sklefpov ni prišlo, sporazumeli so se le delno 0 ra.njen.ih in ujetih. Tudi na ponovneu: sestanku, ki se ga je poleg omenjenih udeležil Še major William Jones, predstavnik angleške voja- ške misije, niso nič napredovali. Do naslednjega sestanka pa ni več prišlo, ker se je ltalija rnedtem že vdala, Vdajo Italije so podpisali 3. septembra 1943, razglasili pa jo šele 8. septembra 1943. Fř Rog _ ponovno središče osvobodilnega gibanja Ko se je politično in vojaško vodstvo osvobodil- nega gibanja po italijanski ofenzivi urnaknilo Z Boga, je prek Podlipoglava odšlo v Polhograjske Dolomite. V Polhograjskih Dolomitih je IO OF 20. januarja 1943 izdal nekaj pomembnih odlokov. Odlok o mobilizaciji, s katerim se je dopuščala in zaukazovala neke vrste prisilna mobilizacija za narodnoosvobodilno vojsko, je bil nasprotna utež široke prisilne mobilizacíje, ki so jo začeli izvajati belogardistični voditelji. Izšel je tudi odlok 0 slo- venskem zastopstvu v AVNOJ. Zelo važna sta bila odloka o preosnovi mladinske organizacije in o ustanovitví Slovenske protifašistične ženske zveze. Ker se je mladinska organizacija OF razširila na vso mladino, se je le-ta preimenovala v Zvezo slo- venske mladine. IO OF je prav tako izdal več 1 Baza 20. Obnovil jo je Zavod za spømeniško varstvo SRS, vzdržuje pa jo Muzej ljudske revolucije Slovenije Ob osvoboditvi je štela 26 Iesenjač, ki so še danes ohranjene. V neposredni bližini je imela 4 bunkerje, oci katerih je eden še ohranjerl okrožnic okrožnim odborom OF z navodili, kako naj politično delajo in izpolnjujejo trenutno naj- bolj žgoče naloge. Dne 1. marca 1943 je prišlo do znarnenite dolo- mitske izjave, ki je omogočila graditev OF kot izrazito enotne vseljudske organizacije in zagoto- vila komunistični stranki vodilno vlogo. Że od srede februarja 1943 so Italijani večkrat prodrli proti Polhograjskim Dolomitom, zato je bilo zadrževanje vodstvenih organov osvobodilne- ga boja tamkaj vedno bolj nevarno. Ponovnø je vznikla misel na Kočevski Bog in že v drugi po- lovici meseca marca 1943 so se začeli postopoma seliti tjakaj. Vodstvo osvobodilnega gibanja je prav tedaj za konec aprila 1943 pripravljalo tudi zbor aktivistov in aktivistk, ki naj bi bil nekje v I r \ 79 Baza 20 Kočevskem Rogu. Nalogo zgraditi nova oporišča na Rogu so zaupali Rudolfu Ganzittiju-Gradu, ki je bil pred Vojsko predsedník sindikata gradbenih delavcev. Dr. Marjam Brecelj, ki so ga pooblastili, da uredi Vse potrebno za zbor aktivistov in aktivistk, je 23. marca 1943 odšel z Osredka V Polhograjskih Dolomitih proti Rogu, skupno z Metodom Miku- žem, Borisorn Ziherlom, Ladom Kozakorn in še z nekaterimi drugimi. Metod Mikuž je ostal pri bri- gadah, ki so po zrnagi V Jelenovem žlebu počivale V Dragi in Podpreski, ostalí pa so pot nadaljevali. Z dr. Igorjem Lunačkom, ki je Rog dobro poznal, so našli primeren prostor za novo oporíšče Vod- stva, nedaleč od bolnišnice Jelendol. Ganzittijeva skupina je takoj začela postavljati barake, V P01- hograjske Dolomite pa sporočila, da so našli dobro rnesto. Dne 7. aprila 1943 so krenili iz Żirovnikove grape še drugi člani Vodstva osvobodilnega gibanja in spremstvo ter prispeli na Rog 17. aprila 1943. Tako je blizu bolnišnice Jelendol in tik nad Červanovo cesto pod koto 717 nastala baza 20. Prvo barako so V globoki kraški vrtači zgradili iz tesanega lesa, ki so ga našli na Rogu, iz desk s 80 Spreitzerjeve žage V Starih žagah, z okni in Vrati opuščenih kočevarskih Vasi. Pozneje so to barako dvignili in preuredili ter je rabila za obednico, predavalnico in sejno dvorano. V drugi kraški glo- beli so zgradili drugo barako, imenovano »stari CK‹‹, barako za agitacijsko-propagandno komisijo in še tri barake, v katerih so delali posamezni člani vodstva OF in CK. Barake so rabile za prebivanje in za deloVni prostor. Poimenovali so jih po po- sameznih foriunih in ustanovah, ki so V njih de- Iali, ali tudi po posameznih članih vodstva osvo- bodilnega boja. Ob robu novega naselja so posta- vili tudi barako za zaščitno četo. Ker za vse to ni bilo dovolj uporabnega lesa na Rcgu, so si pri- pravljali deske V Starih žagah in V Soteski, a z ostalim gradivom so se oskrbovali alí v trgovinah v Dolenjskih Toplicah ali so jim ga pošiljali posa- mezniki ali pa je prihajalo V vagonskih pošiljkah iz Ljubljane. V bližini baze 20 so bili 4 bunkerji, od katerih je ohranjen le še eden. P0 zlomu Italije so šlí CK KPS, IO OF in glavni štab V Sotesko, propagandna komisija in uredništva listov pa najprej V Dolenjske Toplice in nato V Pod- hosto in na Suhor. Ob nemški ofenzivi 1943 se je vodstvo iz Soteske premaknilo na bazo 20, a po treh dneh v bunker pri tehniki »Urška 14‹‹. Ko se je enotedensko hajkanje Nemcev po Rogu kon- čalo, se je vodstvo osvobodilnega boja umaknilo na Seč nad Črmošnjicami, nato nazaj na bazo 20, kjer je ostalo do 19. XII. 1944, ko sta se CK KPS in IO OF preselila v Dobličko goro v Beli krajini. beta 1944 je baza 20 močno narasla in je štela 26 barak. Pot do nje je bila zelo zakonspirirana; vanjo je bilo mogoče priti samo po lestvi, ki jo je straža spuščala na pot, držečo mimo baze. Kakšno uro od baze 20 je bila na Kraguljem vrhu baza 21, sedež glavnega štaba. Imela je več bunkerjev za skladišča raznega materiala. Tu so položili na mrtvaški oder Milovana Šaranovíća, Dragana Jevtića in Ivana Kavčiča, ki so padli V Selih pri Šumberku in bi1i pozneje odlikovani z re- dom narodnega heroja, jih potem pokopali V do- linici blizu baze, po vojski pa prenesli V grobnico narodnih herojev v Ljubljanii V tej bazi je bil tudi vodja angleške vojaške rnisije pri našem glavnem štabu major William Jones. Tu so ustanovili prvo vojaško šolo za partizanske častnike, katere prvi 'ßečaj je bil avgusta 1943. Po razsulu Italije je bil glavni štab v Soteski, po vdoru Nemcev pa se je umaknil in večktat menjal svoje položaje od Pri- bišja preko Semiča, Črmošnjic pod Komarno vasjo do Dragatuša in vasi med Semičem in Otov- oem, dokler se ni jeseni 1944 nastanil na Lokvah pri Črnomlju v bazi 100. Baza 15 z barakami nedaleč od Cinka je bila sedež partijske šole. Prvi tečaj je bil tu junija 1943; upravnik šole je bil Ferdo Godina-Marko. Šola je imela svojo zaščitno četo in je tu delovala do pozne jeseni 1944, ko se je preselila v Srednjo vas pri Črmošnjicah. Kmalu potem, ko je prišlo vodstvo na Rog, je bilo 27. aprila 1943 na Pugledu na Kočevskem zbo- rovanje aktivistov in aktivistk, posvečeno uterne~ ljevanju dolomitske izjave, torej utrjevanju enot- nosti OF. Na zborovanju se je zbralo 76 aktivistov in aktivistk, s člani IO OF in zastopstvom vojske se ga je udeležilo nad 100 ljudi. Uvodni poročili sta imela Boris Kidrič in Edvard Kardelj. Marjan Brecelj je zapisał: »Bili smo sredi bojev in vsak, ki je bil tu, je nosil v sebi skrbi in odgovornost za opravljanje vsakdanjih težkih nalog. Toda vsi sku- paj in vsak posebej smo se zavedali, da razprav- ljamo o stvareh, ki so vprašanja prihodnosti, in da prevzernarno nase za njihovo uresničitev vso od‹ govornost. Takšna zavest je dajala temu zboru pečat politične zrelosti.‹‹ Na Rogu je IO OF izdal nekaj okrožnic, in to 0 finančnih vprašanjíh, o narodni zaščiti, o razvi- janju in utrjevanju odborov OF ter vlogi ljudske oblasti v teh odborih ob najširšem sodelovanju delovnih ljudi, ki jih je bilo zaradi bližajočih se odločilnih trenutkov potrebno čím več vključiti v OF. V ta čas sodi tudi ustanovitev Glavnega ini- S - Spomeniki naj govore ciativnega odbora Zveze siovenske mladine (ZSM) na Podstenicahi V skladu z okrožnico IO OF z dne 20. januarja 1943, ki pravi, da se mladinska organizacija pre- osnuje v Zvezo slovenske mladine in s tem razširi na vso slovensko rnladino, je bil ta.koj po zboru aktivistov in aktivistk na Pugledu 1. maja 1943 na Rogu sestanek s 14 mladinskimi aktivisti in akti- vistkami, udeleženci tega zbora. Kmalu. nato so na Podstenicah ustanovili Glavni iniciativni odbor ZSM in njegovo tajníštvo. Vanj so ime- novali 19 tovarišic in tovarišev iz vseh slovenskih pokrajin. Čez me-sec dni je bil že prvi sestanek tega odbora, na katerem je o določenih nalogah ZSM govoril Stane Kavčič. Še pred ustanovitvijo glavnega iniciativnega odbora so nastajali inicia- tivní odbori tudi na terenu. Że 26. marca 1943 je okrožni iniciativni odbor ZSM za Novo rnesto po- ročal, da se je sestavil in da ima že 6 podokrožnih iniciativnih odborov ZSM s 580 člani in člani- cami.57 _ V prvih clneh maja 1943 so na Rogu ustanovm tudi G1a\mi iniciativni odbor Slovenske protifaši- stične ženske zveze (SPŻZ) s sekretarko Maro Bu- pena in članicami Marjano Draksier, Zdenko i Spomenik na Podsfenicah, kjer je bil ustanovljen G`1AVn.i inicíativni odbor ZSM. Postavil ga je GO LMS 81 \ I Smre žage, kjer so bile partizanske delavnice Kidrič, Dano Mišigoj, Heleno Puhar in Mico Šlan- der. (Ustanovni kongres SPŻZ je bil 16. in 17. oktobra istega leta v Dobrniču.) V bližini vodstva osvobodilnega gibanja je bilo nujno urediti tudi tehniko. To nalogo je prevzela »Urška 14‹‹, ki je s tem prenehala biti tehnika stiškega okrožja in postala glavna tehnika. Do konca leta 1943 je razmnoževala osrednja glasila za velik dei Dolenjske in Notranjske. Število oseb- ja se je povečalo. Za Iikovno opremo giasil sta skrbela Ive Šubic in Dore Klemenčič. Tehniko so razšírjali in ji dograjevali nove barake in bun- kerje. Po zlornu Italije je del tehnike odšel v Kočevje. Ker je bilo Novo mesto 14. septembra 1943 bombardirano, so 15. septembra 1943 odpe- Ijali od tod tiskarske stroje. Mali tiskarski stroj je dobila tehnika »Urška 14«. N emško hajko je osebje tehnike prebilo v bunkerju, nato pa delalo do konca Ieta 1943. V začetku januarja 1944 se je začela tehnika imenovatí »13 A« in je delala tu do konca julija 1944, ko so se tiskarji in tiskarke pre- selili na Podstenice. V tehniki »13 A« je ustala le ciklostilna tehnika, ki so jo po vodji tehnike Fran‹ cu Golobu-Tineju imenovali Tinejeva tehnika. 82 Ker so Italijani v poletni ofenzivi 1942 parti- zanske delavnice na Podstenicah uničíli in ker so partizanske enote irnele vse več orožja, je bilo nujno urediti nove delavnice. Glavno poveljstvo je 10. januarja 1943 imenovalo Srečka Prežlja za vodjo pirotehnične delavnice. Dolenjska operativ- na cona je poskrbela najprej za popravljanje orož- ja v Sošicah, nato v Sekulićih. Orodje za poprav- ljanje so dobili iz Novega mesta, stružnico pa iz pleterskega samostana. Po dogovoru s političnim komisarjem dolenjske operativne cone Viktorjem Avbljem so iskali nov kraj za orožarno. Odločili so se za vrtačo ob vznož- ju Ljubna, 20 minut od Drganjih sel. Tu so zgradili barako in bunker za preizkus orožja ter se apríla 1943 tja vselili. Zaradi treh italijanskih sunkov na Drganja sela se je orožarna 20. juiija 1943 preselila v Divji po- tok. Naselili so se v mlinu J ožeta Spreitzerja. Raz- svetljavo jim je omogočal avtomobilski dinamo, ki ga je poganjalo mlinsko kolo. Tu so že izdelovali naprave za merjenje. Še pred zlomom Italije so se preselm v drug Spreitzerjev rnlin. Med nemško ofenzivo so bili sovražniki že zelo blizu, ko so v delavnicah zvedeli za njihov Vdor. Pospravili so najnujnejše orodje in stroje, zami- nirali delavnice ter porušili most v N ovem Taboru. Osebje se je umaknilo v gozd med Blaževcem in Sečem. Ko so Nemci prišli, se je mina razletela, stavba pa se vžgala. Zato so kraj takoj zapustili in še prej postavili napis: Auƒpassen _ Mźnen! _ Pazite, mine! Po ofenzivi so na Novi gori nad Stra- rirni žagami zgradili podzemne delavnioe, vsega kakšnih 10 bunkerjev. Večina poslopij in delavnic je bila zaminiranih. Delavci so namreč nekatera manjša popravila opravljali v híšah. Za pogon jim je rabila električna centrala, ki so jo zgradili na pogorišču stare delavnice. V poletni suši so si pomagali z motorjem na sesaLni plin. Število elek- tričnih central so glede na naraščajoče potrebe ne- prestano večalí. Tako je bilo spomladi leta 1945 že pet električnih central, imelí pa so 5 stružnic, 3 vrtalne stroje, 3 smirkove bruse in skobelni str0j.5@ Po nemški ofenzivi so nastajale v Starih žagah, Divjem potoku in na Novi gori delavnice vseh vrst: mehanična, usnjarska, čevljarska, krojaška, mi- zarska, radijska delavnica itd. Imele so svoj za- ščitni oddelek. Nemci so večkrat skušali priti do Starih žag, zato so bili v delavnicah večkrat V strugi pripravljenosti; novembra 1944, ko so v Belo krajino Vdrli Nemci in dornobranci, pa se je osebje delavníc z zaščitno četo umaknilo v okoiico Se- miča. Zadnjikrat so bili v strogi pripravljenosti od 12. do 26. aprila 1945, ko je sovražnik s tanki prodrl do Starih žag, a se je moral zaradi prihoda V. prekomorske brigade hítro umakniti proti Pod- turnu. Delavnice so razpustili 27. aprila 1945. Brigadni zdravnik Tomšičeve brigade dr. Marj an Južnič se je 7. januarja 1943 zavzel za enotno vodstvo zdravstvenih postojank. Na seji zastopni- kov CK KPS, glavnega štaba in dolenjske opera- tivne cone 27. januarja 1943 v Črmošnjicah so skle- nili povečati osrednjo bolnišnico na Rogu na 200 postelj in določili zanjo stalno javko na Podstenicah. Kmalu je za roške bolnišnice prišla v rabo kratica SCVPB (Slovenska centralna vojno-partizanska 1 Bolnišnica Jelendol, ki je še ohranjena in joi vzdržuje Muzej Ljudske revolucije Slovenije. Bolnišnica ima 9 barak: upravo SCVPB, malo bar-'a.ko za ranjence, operacijsko barako, veliko barako za ranjence, kuhinjo z drvasrnico, skladišče za hrano, krušno peč, p'z'a].nicoi in dimnico 83 bolnišnica). Takoj po tem sestanku so začeli graditi na Rogu dve novi postojanki, povečali so Jelenbreg in Jelenžleb, v sestav osrednje bolnišnice pa je 1. marca 1943 prišla tudi Vinica dr. Lojzeta Mihel- čiča, ki je bila pravzaprav naslednica zdrav- stvene postaje št. 3. Iz zasilne postojanke med Štalami in Ribnikom so pozimi 1942/43 zgradili najprej barako s 40 ležišči, pozneje pa so posto- janko povečali in postavili še barako za osebje, operacijsko barako, barako za infekcijske bolezni. in kuhinjo. Bolnišnica je delala do aprila 1945. V vasi Smrečnik je februarja 1943 nastala re- konvalescentna bolnišnica, ki so jo imenovali Hrastnik. Zanjo so priredili edino nepožgano hi- šico, ki je ostala po italijanski ofenzívi. Sprejela je lahko 130 ranjenih, do kraja pa je bila zasedena samo takrat, ko so morali bolnišnico v Źumberku zaradi pritiska ustašev urnakniti v Kočevski Rog. Deset minut vstran so v gozdu postavili še eno barako. V dolini pod Daleč hribom so zgradili bolnišníco Jelendol; tja so v roški ofenzivi skrili ranjene. 1 í Spomenik na kraju, kjer je stala partizanska bolniš- nioa Pugled, z napisom: Tu je stala partizanska bolniš- 'nica Pugled. 27. oktobra 1943 so jo ƒašźstični kroniki požgali. V njej je zgorelo 28 težko ranjenźh partizanov. Tu so pokopami. .. (Slede imena.) Postavil ga je GO ZB NOV Slovenije 84 Najprej so popravili oba podstreška, nato pa po- stavili vrsto barak. Tu je bila do oktobra 1943 tudi uprava SCVPB. Bolnišnica je bila dobro skrita in je sovražnik ni nikdar odkril. Delala je vse do osvoboditve. Ohranila se je do danes in ima tele barake: upravo SCVPB, malo in veliko barako za ranjene, operacijsko barako, kuhinjo z drvarnico, skladišče za hrano, krušno peč, pralnico in dim- nico. Dne 18. marca 1943 so ustanovili bolnišnico Pu- gled nad Żago Rog. Imela je barako za ranjene, barako za osebje in barako za kuhinjo ter skla- dišče, en bunker, kamor bi se zatekli, če bi priślo do napada, in dva bunkerja za skladišče. Dne 27. oktobra 1943 so bolnišnico napadli Nemci in po- bili 21 ranjenih, 10 pa so jih pogrešili. Rešilo se je 17 ranjeníh in osebje. Kakšnih 10 minut nad Podstenicami so postavili bolnišnico Spodnje Lašče. Graditi so jo začeli 5. fe- bruarja 1943 in se vanjo vselili 17. marca 1943. Semkaj so preselili ranjene iz Jelenžleba, a 18. marca 1943 že sprejeli 20 ranjenih iz bojev v Suhi krajini. Maja 1943 so s podstreški povečali njeno zmogljivost na 50 ležišč in naredili podstre- šek tudi za osebje. Dne 28. oktobra 1943 so Nemci bolníšnico odkrili in jo zažgali, ranjeni pa so se pravočasno umaknili. Po tem postojanke niso več obnovili. V začetku junija 1943 so eno uro vstran začeli graditi novo postojanko za hudo ranjene in jo ime- novali Zgornje Lašče. Że 22. oktobra 1943, za nem- ške ofenzive, so morali sprejeti 38 ranjenih in bol- nih ter osebje iz Crmošnjic. Dne 25. oktobra 1943 so Nemci bombardirali Podstenice in jih 26. okto- bra 1943 že obstreljevali s topovi. Ko so popoldne v bolnišnici Spodnje Lašče zvedeli, da so N emci na Podstenicah, so ranjene odnesli V Zgornje Lašče, ki so jih nato povečali in jim dogradili operacijski oddelek. Bolnišnico so izpraznili marca 1945. V njenih prostorih je bil ob nemško-domobranski ofenzivi na Rog aprila 1945 nekaj časa štab XV. di- vizije. Spomladi 1943 so začeli večati bolnišnico Jelen- breg. Tu se je avgusta 1943 rodil tudi prvi otrok, drugi pa tik pred nemško ofenzivo. Zunaj barake so postavili mizo s klopmi, a malo vstran še bunker za 17 oseb. Dne 27. oktobra 1943 so na postojanko padli tríje rafali iz brzostrelke in kmalu nato še trije. Zato so se odločili, da bodo bolnišnicoi izpraz- nili; ranjeni in osebje so se razdelili na več skupin in se skrivali po Bogu. Dne 2. novembra 1943 so se začeli vračati. Nemci postojanke niso odkrili in ni imela nobenih izgub. Julija 1943 so Italijani požgalí. bolnišnico Hrastnik. Ranjene je osebje pravočasno preme- stilo V barake v gozdu. Avgusta 1943 so se lotili gradnje novih barak v smeri proti Ribniku. Posto- janka se je začela imenovati Zgornjí Hrastnik; re- konvalescentni oddelek so imeli v vasi Śtale in se Vse roške bolnišnice so imele skupen gospodar- ski urad in skupno upravo. Ekonomat so ustano- vili januarja 1943; najprej je bil v Poljanah, nato v Starih žagah. Tu so uredili pralnico perila in ob- vezil, majhno izdelovalnico salam in pekarno, žito pa so mleli v mlinu v Divjem potokui Poleti 1943 je ekonomat SCVPB poskrbel za prevoz treh vagonov zdravstvenih potrebščin iz Ljubljane v Stražo, od tod pa so jih s čolni, v naglici narejeními, prepe- 86 ljali čez Krko in nato z vprežnimi vozmi v Kočev- ski Rog. Ekonomat se je močno razvil posebno po zlomu Italije. Postavil je nove delavnice, kakor na primer čevljarsko in krojaško. Nemci so V jesenski ofenzivi 1943 uničili nekaj skladišč materiale in dva tovorna avtomobila. Intendanca se je tedaj umaknila v Seč, februarja 1944 pa se vrnila v Stare žage, a uprava SCVPB se je iz Jelendola preselila v Komarno vas. 's'eA ouwmoşł A el11ase.1d elopuela_[° zy ef as ‹¿[¿AQS 'eAe.1dn H *aāez aaeąg A el;ulA as ed 1,1751 efąenąqeg “gag A el1u>leLun _Eepaą a_[ as eauepuaa,ul 'el1qox,uoJ,Ae euloAo1 'eAp UI ÊIEIJQWW 9§!PÊI>IS .fełlaü IHQIUU EZŸGI IMTUQJO g§1suase_E A os 1aU.1aN 'o>1ş1=z[o1›1 ug o›1s„le_f1Aeg .tauxpzd eu 1031211 'aaluAelep eAou e_Ľ 11Ae3,so¿1 'e[1lel1 nLuo1z od ouqasod 11Aze.1 ougoux a_[ as ąeLu0uo›1;-1 'āog 111: -A890); A 1ulzoA 1ullu;a„rcIA Z 011211 1.11 o>11}1 zaş 1le[1 98 -adaąd *1ux1ua!`eleu 10118811 A '1uloQ s l11_Ľ OS ed po; po 'ogeaąg A aue_[1qn_["1 zy uggşqeąąod L1;usA:;sAelpz Aouoā12A L1c›.1ą zoAa.zd ez 1aq1>1socí g1¿A;)S 9,eUuouo1›le af 91751 1ąs1o¿ 'n›1oąod ule[A1q A nullul A ç1alul os ed 01,1; 'ou.m>1ad U1 Luepes oalulnAolepzç ouL1Ĺ12ul *11zsA -qo ug el1Jed oo1uleld 11;pa.m os n„L 'qnārzg queąg A 011211 'L1'eLre_E1o¿ A Uq ef Ľexdfeu 53151 e_f„lenue[ g11A -oueąsn os J,euuouo›1[1 'oAe„xdn oudn>1s ug pem 1›1s -„repodsoä uadnąs alaux1 os aaluş1uloq e›1şo1 asĄ ,-nn-1 1--n-..-±_› -¬ø -_Q Zlom ltalíje in posledice tega zloma Ob zlomu ltalije so bile na Dolenjskem in V Beli krajini tele partizanske enote: tretji bataljon Tom- šičeve brigade in Vzhodnodolenjski odred V Beli krajini, prvi bataljon Gradnikove brigade V Pod- turnu, tretji bataljon V Poljanah (oba bataljona sta prinesla ranjene V roške bolnišnice), XV. divizija ob progi Novo mesto-Grosuplje, štab divizije na Vrhu prl Trebelnern, Zahodnodolenjski odred na področju Kočevje-Żužemberk in Levstikov bata- ljon (ustanovljen 13. junija 1943 na Malem Zarig- lju nad Poljanami) okrog Dolenjski.h Toplic. Ko je štab XV. divizije zvedel, da je Italija položila orožje, je ob enih ponoči odšel Edo Mihevc s sku- pino borcev Šlandrove brigade (ta je na ukaz glavnega štaba med 20. in 25. avgustom 1943 prišla s Štajerskega V sestav XV. divizije) v Novo mesto na štab divizije Isonzo in potem po dveh borcih spo- ročil štabu, naj se partizani do večera pomaknejo do novomeškega bloka. V Straži sta se 9. septem- bra 1943 pogajala z Italijani intendant glavnega štaba Jofže Draksler-Povh in Martin Šlibar. Med razgovori so borci in borke Levstikovega bataljona in prvega bataljona Gradnikove brigade Italijane razoroževali. Nato se je prvi bataljon Gradnikove brigade zvečer odpeljal z vlakom V Novo mesto. Dne 9. septembra 1943 zvečer je prišel tjakaj tudi okrožni odbor OF Novo mesto, ki je popoldne istega dne prevzel oblast V Straži. V Novern mestu se je medtem že zbrala italijan- ska Vojska iz bližnjih postojank in tudi belogar- disti iz Šentjerneja, Stopič, Škocjana¬ Bele cerkve, iz Mirne peči, z Otočca in Rateža so prišli v Novo mesto in si izvolili za poveljnika Vuka Rupnika, sina generala Leona Rupnika. Pogajanja z genera- lom Ceruttijem, ki so se jih udeležili Boris Kidrič, Jaka Avšič in major William Jones, niso V celoti uspela, ker so Italijani izročili le orožje, ki je bilo uskladiščeno. Štab XV. divizije je te-daj ukazał Šlandrovi brigadi, naj krene V Novo mesto; bri- gada je tja prispela 10. septembra 1943 çlopoldne. Popoldne je bilo na Glavnem trgu Veliko zboro- Yanje. na katerem so govorili Boris Kidrič, Metod Edvard Kocbek in drugi. Imenovana je bila ;#2 šomanda mesta s poveljnikom Vladimirom Ŝ::a'en'ćem in komisarjem Ivanom Puntarjem. Êbřliziranih je bilo 150 članov narodne zaščite, ki sz. :azdeljeni v pet čet, takoj zasedli mestne bloke. 'X515 żelezniška zaščita je zasedla dva bloka in purfgala odvažati material v Stražo. Italijani so se z belogardisti Vred pomikali proti Straži. Tu je znova prišlo do pogajanj in ll. sep- tembra 1943 je general Cerutti ob pol 12. uri pod- pisal ukaz poveljnikom polkov, da morajo vsi Vo- jaki s častniki vred položiti orožje. Belogardisti pa so od tod krenili po gozdovih pod Gorjance in nato V Zameško k Nemcem ter od tam V Kostanjevico in postali eno izmed jeder slovenskega domobran- stva. Poleg divizije Isonzo je naša Vojska na Dolenj- skem razorožila še dele divizij Lombardia, Mace- rata in Eugenio Savoia, ki so se umikale s Hrva- škega, ter divízije Cacciatori delle Alpi. V Beli kra- jini je razoroževal Vzhodnodolenjski odred, V Mi- renski dolini Gubčeva brigada, ob progi Novo me- sto-Grosuplje pa Cankarjeva brigada. Borci in borke tretjega bataljona Vzhodnodolenjskega od- recla so zasedli Kostanjevico, Vendar so se morali umakniti, ker so čez most vdrli Nemci. Po tridnevni bitki so enote XIV. divízije premagale četnike V Grčaricah. (Tu je padel tudi poveljnik legije smrti Milan Kranjc.) Belogardisü iz Żužemberka in dru- gih postojank V Suhi krajini in Ribniško-kočevski dolini so se zatekli na Turjak, ki sta ga XIV. in XV. divizija obkolili że 13. septembra 1943, Pre- šernova brigada pa ga je 19. septembra ob sodelo- vanju topništva zavzela. Że 11. septembra 1943 je IO OF, ki se je preselil V Sotesko, izdal odlok 0 splošni mobilizaciji od 17. do 45. leta, odlok o razpisu volitev za zbor slovenskih odposlancev in odposlank ter razglas o prevzemu oblasti. Na osvobojenem ozemlju je oblast prešla. V roke odborov OF, IO OF pa je usta- novil upravno kornisijo in z okrožnico z dne 12. septembra 1943 sporočil, da kot oblastni organi poslujejo odbori OF, dokler ne bodo izvoljeni na- rodnoosvobodilni odbori. Zaradi velike količine orožja in zaradi mobili- zacije so nagle nastajale nove partizanske eriote in tudi novi rodovi vojske. Levstikova brigada, usta- novljena 11. septembra 1943 V Dolenjskih Toplicah, je takoj krenila proti Źužemberku V boj zoper be- logardiste. Okrožni komite V Novem mestu je że 12. septembra 1943 sporočil, da so samo V Novem mestu mobilizirali okrog 600 moških in da mobili- zacija tudi drugod v redu poteka. Dne 14. septem- bra 1943 so na Polomu iz zahodnodolenjskega od- reda ustanovili IX. brigado, 11. septembra 1943 na Golem X. _ ljubljansko brigado, kamor so se veči- 87 Plošča na zdraviliškern domu v Dolenjskih Toplicah. Vzidal jo je odbor Levstíkove brigade v spomin na 11. september 1943, ko je bila pred tem domom usta- novljena Levstikova brigada noma vključili novi borci in borke iz Ljubljane. Dne 25. septembra 1943 je V Novem mestu nastala železničarska _ XIV. brigada, XII. brigada je 24. septembra 1943 nastala iz dela Šlandrove bri- gade V Mokronogu, iz vzhodnodolenjskega odreda pa 28. septembra 1943 belokranjska _ XV. bríga- da. Štab XV. divizije je že 13. septembra 1943 usta- novil v Żabji vasi pri Novem mestu I. topniški divizion. Pozneje so ustanovili še drugi topniški divizion, oba pa je vodil štab artilerije, ki se je iz Novega mesta preselil v Trebnje. Z odredbo glav- nega štaba z dne 14. septembra 1943 je bila usta- novljena XVIII. dívizija; v njen sestav so prišle VIII. _ Levstikova brigada, IX. in X. _ ljubljan- ska brigada. A z odlokom vrhovnega poveljnika Tita so 3. oktobra 1943 sestavili VII. korpus, v ka- terega sestavu so bile XIV., XV. in XVIII. divizija. Dne 13. septembra 1943 je glavni štab za oprav- ljanje nalog, ki niso bile niti operativnega niti ci- vilnopravnega značaja, izdal odredbo o ustanovitvi zalednih vojaških oblasti _ komand vojnih podro- čij, komand mest in partizanskih straž. Izobliko- valo se je 6 vojnih področij: belokranjsko, novo- meško, kočevsko, ribniško-velikolaško, grosupelj- sko-stiško in cerkniško. Dne 14. septembra 1943 so bile imenovane komande vojnih področij, 7. okto- bra 1943 pa so bila vojna področja preurejena v tri: novomeško, belokranjsko in cerkniško. Novo- meško vojno področje je imelo pet komand mest: Novo mesto, Trebnje, Stična, Grosuplje in Żužem- berk. Ko je glavni štab zvedel, da se je belogardistična skupina ustavila ob meji, je štabu XV. divizije na- ročil, naj jo napade. Nalogo so zaupali Šlandrovi brigadi. Dne 12. septembra 1943 je prišlo pri Mršeči vasi do hudih bojev, v kateńh so sodelovala tri nemška Ietala in dve vojaški enoti. Brigada je imela velike izgube. Zato jo je zamenjala v bojih že 88 prekaljena Gubčeva brigada; 'ca je ostala na tem področju do 29. septembra 1943 in predvsem podirala ceste ter razporedila topove na gospodu- joče položaje. Belogardistí pa so iz Zameškega odšli v Kostanjevico. V drugi polovici septembra 1943 so vse tri slo- venske divizije varovale osvobojeno ozemlje od Bele krajine po grebenu Gorjancev, južno od nem- ško-italijanske razmejitvene črte in južno od želez- nice Ljubljana_Trst: na zahodu je bila XIV., v sredini XVIII., na vzhodu pa XV. divizija. Sep- tembra 1943 so se brigade v glavnem utrjevale, vojaško izpopolnjevale in rušile prometne zveze _ ceste, železnice, brzojav, telefon. Tudi sovražniku ni bilo do večjih akcij, pač pa je bombardiral posa- mezne kraje. Tako je 14. septembra 1943 bombar- diral Novo rn/esto, ki je pretrpeio veliko škode tako v človeških žrtvah kakor tudi na zgradbah. Zato so takoj po bombardiranju premestili vojaško bol- nišnico V Dolenjske Toplice in odpeljali tiskarske stroje. Tudi Šentjernej je imel zaradi bombardira- nja veliko škode. Zadnje dni septernbra in prve dni oktobra 1943 so se ob italijansko-nemški razmejitveni črti stalno spopadale divizije, Gubčeva in belokranjska bri- Plošča na hiši v Veliki Bučni vasí, kjer je bila 25. sep- tembra 1943 ustanovljena želemičarska brigada. Vzi- dal jo je kolektiv železniške postaje Novo mesto gada pa sta se bíli na Hrvaškem, kjer sta skušali skupno s tamkajšnjimi partizanskimi enotami oči- stiti Źumberak in uničiti sovražne postojanke okrog Karlovca. Dne 23. septembra 1943 so zavzeli ustaško postojanko Stojdrago. Gubčeva brigada se je S. oktobra 1943 vrnila, belokranjska pa je še ostala na Hrvaškem. Varovanje osvobojenega ozemlja na Notranj- skem in Dolenjskem ob koncu septembra in v za- četku oktobra 1943 je bilo uspešno, saj se sovraž- niku ni nikjer posrečilo, da. bi globlje prodrl na osvoboj eno ozemlje. Medtem so potekale volitve za zbor odposlancev in odposlank v Kočevju. IO OF je določil, da se na vsakih 500 prebivalcev voli en odposlanec ali ena odposlanka, v vsakem bataljonu pa po dva. Volilna obrnočja so bila območja terenskiłi odborov OF, podjetja, ustanove in bataljoni. Kljub številnim na- logam, ki so jih odbori OF imeli, so bile volitve tedaj njihova najpomembnej ša politična naloga. V novo- meškem okrožju so izvolili odposlance in odpo- slanke po vsem terenu. V Podgradu so bile volitve za dva terenska odbora OF, to je za krajevni odbor OF Podgrad (vasi Podgrad, Vínja vas, Konec) in za krajevni odbor OF Pristava (vasi Pristava, Miho- Vec, Koroška Vas in Jurria vas). Šola, kjer je bilo volišče, je bila lepo okrašena. Volitev se je udele- žilo preko 90 odstotkov upravičenih. Posebno pol- noštevilno so se jih udeležíle ženske, saj so prvič v zgodovíni volíle svoje zastopnike v najvišji slo- Venskí predstavniški organ. Za terenski odbor OF Podgrad so soglasno izvolili Jožeta Klobčarja, za terenski odbor OF Pristava pa Jožeta Jeriča s Pristaveřg V Novem mestu so bili prebivalci zaradi nem- škega bombardiranja zelo preplašeni in se jih je veliko izselilo v sosednje vasi. Zato je mestni odbor OF sklenil, da bo predvolilno zborovanje 22. sep- Spomenik na trgu v Šentjerneju z napisem: N emški bombnźk je 13. septembra 1943 porušil Valovčevo hišo, ki je pokopala pod seboj iz družine Janković Jemeja, Nežo, Jožeta in Toneta, iz družine Janževič Karla in Muriju in Godina Janeza, Kovačič Lada, Rzzjner Ma- rijo. Postavil ga je KO ZB NOV Šentjernej Plošča na osnovni šoli Podgrad, kjer so bile 26. sep- tembra 1943 volitve odposlancev in odposlank za. ko- čevskí zbor. Vzidal jo je KO ZB NOV Podgrad tembra 1943 zvečer v drevoredu na Grmu. Udeležilo se ga je okrog 120 volilnih upravičencev in upra- vičenk. Po govoru sekretarja upravne komisije Bogdana Osolnika so izvolili 6 odposlancev in od- poslank, 4 odposlance so izvolile enote železniśke in mestne zaščite. V vsem okrožju je bilo ízvoljenih 176 odposlancev in odposlank. Ker pa je bilo to število preveliko, je IO OF sklenil, da se iz novo- meškega okrožja udeleži zbora 165 odposlancev in odposlank. Okrožni odbor OF Novo rnesto je, V składu s prejetimi navodili, sklical zborovanje iz- voljenih odposlancev in odposlank v gozdu nad Muhaberjem (prišlo jih je 159), na katerem so jih ízvo1i].i 165. Zbor odposlancev slovenskega narada je bil od 1. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, V dvoraní nekdanjega Sokolskega doma. V delovnem pred- sedstvu je bil tudi Franc Becele iz Zagrada. Vladi- mir Dedijer piše v svojem dnevniku: »To noč je spregovorilo slovensko ljudstvo. Spregovorilo je v osebi Franca Beceleta in stare kmetice Marije Ivančič. Vstal je Franc Becele, najstarejši slovenski ljudski odposlanec, vstal je suh starec visoke po- stave, koščenega obraza, povsem podoben Cankar- jevemu J erneju, kakor sem si ga zarnišljal od rane mladostí, ko sem prvikrat bral to povest. Starec je 89 govoril po ljudsko, modro, in vsem nam se je zdelo, da je prišel končno Jernej do svoje pravice, da je prišel čas, ko se je slovenski narod osvobodil sam, z lastno močjo, da je prišel čas, ko si narod kuje svojo usodo. ,Star sem, živel ne bom več dolgo, hrbet mi je upognilo petinpetdeset let dela na polju; toda, giej, prišel je čas, ko se ne vpraša, ali si star ali si mlad, marveč, ali ljubiš našo slovensko grudo, ali hočeš, da bomo svobodni aii ne, ali hoč-eš končno biti gospodar na svoji zemlji . . . In zato ne sme biti nobenega Slovenca, nobene Slovenke, ki ¿. ¿¿¿¿,,,¿, a› ,, .„„-,¿,=;.,=ę‹ „„,±,_z _ f „ „ „ 'z « ~ i z fe \ , . ' `¬ ,_±± -.zi ' - ~ ¿„1f;s==,iízžz„;›„›„, , 1;, '. ' ex.f›ąv§§±@~;f«&;"~;;¿ā<'»āef&1'aş.B f , 'let ' ' I'-“,..-1' „'„, “ T» z' 8 Sie» Plošča na osnovni šo]i Dvor, kjez' je bila 8. okto- bra 1943 - torej po kočevskem zboru _ partijska konferenca, Konference se je udeležilo zastopstvo vseh slovenskih pokrajin in je imela zato vsœlovenski značaj. Napis na plošči tedaj ne ustreza resničninm dn- godkom. Vzidal jo je KO ZB NOV Dvor 90 ne bi podpirala naših partizanov, ker so prišli veliki dnevi. Od očeta in od matere na sina in hčer, iz rodu v rod bo živel spomin na sedanjo doba, bo- doči rodoví nam bodo zavídali, da je usoda izbrala prav nas, da zdržirno tako hude preizkušnje, da se reširno Nemcev in Italijanov, da zgradimo našo slovensko domovino, v kateri bo Vladala pravica, V kateri se bo kmet Veselil svojega klasja, delavec pa dela svojih rok! Stari Franc je nadaljeval s poudarkom, da ne smemo kloniti, da rnoramo vse zdxžati. ,Star sem, za domovino sem dal že dva otroka, Iani so mi belogardisti požgali hišo, ubiti so hoteli tudi mene in šest tednov sem se moral skri- vati s svojo' staro v vodnjaku, samo ponoči sem prihajal iz njega, toda vse to smo zdržalí, ker nismo sami, ker trpi tako vse 1judstvo.*‹‹“° Franc Becele je bil izvoljen tudi v zastopstvo AVNOJ. Że 25. septembra 1943 je CK KPS sporočil vsem okrožnim komítejem in brigadnim birojem KPS, da bo po zboru slovenskih odposlancev konferenca, ki naj se je udeleže sekretarji okrožnih in rajon~ skih komitejev KPS ter sekretarji V brigadah in bataljonih. Posvetovanje je imelo vseslovenski značaj, ker so se ga udeležilí zastopniki in zastop- nice iz vseh slovenskih pokrajín. Bilo je 8, okto- bra 1943 v osnovni šoli Dvor. Na posvetovanju so govorili Edvard Kardelj o političnem in vojaškem položaju V svetu, v Jugoslaviji in v Sloveniji, B0- ris Kidrič o nalogah komunistov v zvezi s sklepi zbora slovenskih odposlancev v Kočevju in Ivan Maček o organizacijskih vprašanjih. Potem so se udeleženci in udeleženke vrnili na teren in v voja- ške enote, da se takoj Iotijo nalog, ki so jih dobili na posvetovanju. Dne 20. septembra 1943 je koroški gauleiter dr. Friedrich Rainer izdal v Celovcu odredbo 0 izva- janju javne uprave v Ljubljanski pokrajini. V njej je določil, da bo Ljubljanski pokrajini načeloval šef pokrajinske uprave, generala Leona Rupnika, dotedanjega ljubljanskega župana, pa. je imenoval za šefa civilne uprave. Rupnikov svetovalec je po- stal Erwin Rösener. Nemci so na našem ozemlju ustanovili operacijsko cono Jadransko primorje, ki so ji poleg Ljubljanske pokrajine pripadale še Furlanija, Gorica, Trst, Reka, Istra in Kvar- ner. Vrhovni komisar jadranske operacijske cone je bil dr. Friedrich Rainer. Leon Rupník je 24. sep- tembra 1943 izdal razglas, da je ustanovljena slovenska domobranska legija in da naj se vanjo prostovoljno priglasijo vsi Slovencí od 18. do 35. leta. Naslednjí dan je priobčil odlok, v ka- terem je sporočil, da prevzema poveljstvo nad slovenskim domobranstvom. Nemški okupator je slovensko domobranstvo Z vsem oskrboval in mu dajal plačo, poviševal in odlikoval domobranske častnike, le-ti pa so 20. aprila 1944 in 30. januar- ja 1945 prisegli zvestobo nemškemu rajhu in Hit- lerju. Nemci so najprej začeli z ofenzivo na Primor- skem, in to 25. septernbra 1943 na Krasu, v Vipav- ski dolini, na Trnovski in Banjški planoti. Ofen- ziva naj bi se razvijala v štirih delih, ki naj bi tra- jali po 4_'7 dni, in to prvi v Slovenskem Primorju, drugi v Istri, tretji v Gorskem Kotaru in četrti v Ljubljanski pokrajini. Prvi del je bil končan 30. septembra 1943. Nemška vojska je sicer zasedla večje kraje na osvobojenem ozernlju, ni pa mogla uničíti nobene partizanske enote. Drugi del so- vražne ofenzive od 2. do 10. oktobra 1943 je zajel Istro. Sovrażniku je uspelo V nekaj dneh razbiti komaj ustanovljene ístrske enote. Uničil je nad 2000 borcev. Ofenziva je torej Istro najbolj priza- dela. Tretji del ofenzive je zajel Gorski Kotar in Hr- vatsko Primorje. Začel se je 7. oktobra 1943 zjutraj. Med potekom bojev v tem predelu so se nemške enote vedno bolj približevale Kolpi in 18. in 19. ok- tobra zasedle Brod na Kolpi. Boji pri Brodu na Kolpi so bili uvod v nemške ofenzivne operacije v Ljubljanski pokrajini, v četrti del velike nemške ofenzive. Że 12. oktobra 1943 so Nemci preuredili svoj SS oklepni korpus za ofenzivo proti Ljubljanski po- Nemška ofenziva krajini in postavili komando korpusa V Ljubljani. Deli 162. turkestanske divizije so že pričeli pri- hajati na območje Krškega in 12. oktobra 1943 że tudi sodelovali pri oclbijanju XV. divizije pri Zi- danem mostu. Na dolenjsko-notranjsko osvobojeno ozernlje so Nernci vdrli z vseh strani: pri Brodu na Kolpi, pri Metliki in Gribljah ter po doliní Krke. Ker je so- vražnik zbiral močne sile za ofenzivo iz srneri Kar- lovac, Ogulin in Delnice, je štab VII. korpusa 13. oktobra 1943 naročil štabu XV. divizije, naj za- varuje srner proti Karlovcu, štabu XIV. divizije, naj zavaruje področje okrog Prezida, in štabu XVIII. divizije, naj zavaruje smer proti Delnicam. Drugi in peti bataljon XII. brigade sta zaprla smer Karlovac-Metlika. Štab XVIII. divizije je proti Brodu na Kolpi poslal IX. brigado, ki je 16. okto- bra 1943 prišla do Novih sel nad Kolpo. Štab XIV. divizije je poslal na območje Prezid-Čabar Ser- cerjevo brigado, Tomšičevo brigado pa na Mašun. Dne 18. oktobra 1943 je sovražnik zgodaj zjutraj pod zaščito megle zasedel Brod na Kolpi. V noči na 19. oktober 1943 je popravil most na Kolpi in prišel z rnotoriziranimi vozili na drugo stran reke. Ko je nemška vojska prodirala proti Vasi in Fari, so se vneli hudi boji. Nemške' operacije V Ljubljanski pokrajini so imele namen uničiti osvobojeno ozernlje in odriniti narodnoosvobodilno vojsko od pomembnejših pro- metnih zvez, predvsem od železnic. Slovensko do- mobranstvo je dodelilo Nemcem nekaj vodnikov, ki so sodelovali z nemškimi enotami. Za izhodišče svojih akcij v dolini Krke je so- vražnik izbral Kostanjevico. V začetku ofenzive je na trgu v Kostanjevici zgodaj zjutraj partizanska granata ubila štiri nemške častnike. Zato so Nemci in domobranci še isti dan pobrali okrog 70 doma- činov in domačink in jih 25 ustrelili pri Malencah. Na položajih okrog Kostanjevice sta bila Gubčeva brigada in I. artilerijski divizion XV. divizije. So- vražnik, ki je prodiral proti Šentjerneju, je bri- gado presekal na dvoje. Od drugíh enot brigade sta bili odrezani dve četi prí Prekopi in Ostrogu in sta imeli velike izgube. Śtab brigade je bata- ljonom ukazal, naj se umikajo V Gorjance. Umi- kali so se preko Bana in J avorovice. Tako je sovražnik imel prosto pot v Novo mesto in je na njefj sejal strah in grozo, ogenj in smrt. V Šentjemej so prvi tanki prodrli 21. oktobra 91 1943 ob 9. uri dopoldne in slepo streljali na vse strani. Granate so zažgale nekaj poslopij, streli iz prodirajočih oklopnikov pa pobili nekaj domačega prebivalstva. Prvi Nemci 4 pač redna nemška Vojska _ ki so prodrli V vas, so tamkajšnjemu pe- kovskemu mojstru naročili, naj moški zbeže in se poskrijejo, zakaj tisti, ki bodo prišli za njimi, bodo ubijali. Toda elektrikar Ciril Gantar je ljudi pre- pričeval, naj ostanejo doma, češ da se tisti, ki jih Nemci ne bodo dobili doma, 'cudi pozneje ne bodo mogli vrniti. Za tanki so pridrli esesovci in s kri- žišča cest Novo mesto-Kostanjevica in Śkocjan¬ Gorjanci krenili proti gornjernu koncu Vasi V treh smereh: prvi oddelek je odhitel po cesti, drugi desno od ceste ob potoku, tretji levo od ceste po dvoriščilo. Oni za potokorn so domačine pobijali kar sproti, kakor so jim padali V roke, med njimi štiri bolnike. Te so dvignili iz postelj in jih ustrelili Spomenik na koncu vasi Šentjemej z napisom: Ob udaru 'nemških osvajalcev 21. okßobm 1943 je bilo zverźnsko pobitih 27 Šentjemejčanov, od teh 17 na tej njiví. Kdorkoli mimo greš, spomni se na vojno in delaj za. mir. Postavil ga je KO ZB NOV Šentjernej 92 na domačem pragu oziroma pred hišami. Oddelek esesovcev, ki je udaril po cesti, je lovil moške po domovih ob cesti in jih gonil proti gornjemu koncu Vasi. Za Pušavčevo hišo so tmmo segnali na Hor- Vatovo njivo. Nemśki Vojak s čelado, poveznjeno globoko na oči, je dal znamenje, naj jih ženejo dalje. Prijeli so tudi šesinajstletnega Karla Go- riška in njegovega vrstnika Ivana Bana, ko sta se še otroško, brezskrbno igrala. Tirali so jih iz vasi. Onkraj Gregorčičeve hiše so jih s ceste pognali na Bratkovičevo njivo, ki sega na desno proti potoku in suhemu staremu ribniku, te'r jih spustili. Kaj se je nato dogajalo na njivi, ko so zaropotale puške in strojnice, ni nihče Videl. Le razmetana trupla so pričala, da so jih pokosili, ko so bežali proti potoku. Šele proii Večeru so šle pogumnejše ženske do trupel in jih pokrile z rjuhami. Te zlo- čine je zagrešil I. SS grenadirski polk V sodelova- nju s slovenskirni dornobranci. Ljudje so govorili, da so trije med njimi potuhnjeno potiskali čelade na oči in da niso znali nemškega jezikafil Sovražnik je nato prodiral proti Novemu mestu in ob cesti pri Ratežu pobil 19 ljudi, V vasi Gabrje pa 20. V mesto je pridrvel vzporedno po Rateški in Ločenski cesti. Zasedel je istočasno bunkerje V Ločni, V Ragovem logu in na Marofu ter nato še pošto in droge pomembnejše urade, partizani pa so se iz mesta rešili v zadnjem trenutku. Moške, ki so imeli kaj Vojaškega na sebi, so takoj vse ustrelili. Tako so ustrelili delavca na sejmišču v Kandiji, 7 moških pri bunkerju V Ločni, prav toli- ko na Marofu; trupla so ležala V Żabji vasi in na mestnih ulicah. Tako je ta dan padlo 26 nedolžnih žrtev. Prvi SS tankovski grenadírski polk je prodiral dalje v Belo krajino, le manjši del je ostal v No- vem mestu; to so bili tisti, ki so imeli posebne na- loge, zakaj nasilna srnrt je kosila naprej. V Bršljin so prišli nekako ob 11. uri dopoldne, pobrali vse moške od 16. do 60. leta in jih stlačili V Kastelčevo gostilno, ki so jo popolnoma izropali. Gospodar Franc Kastelic in hčerke Jožica, Danica in Dragica so pred Nemci zbežali V zidanico na Trški gori, hčerka Marica pa je bila V partizanih. Še ísti Večer so Nernci V Bršljinu prijeli Ivana Obreza, novo- meškega gostilničarja, ki je tamkaj nakladal material za partizane. Tudi njega so pridružili pripornikom V Kastelčevi hiši. Vodja skupine Nemcev se je zanimal, kje so domači _ Kastelčevi, in obljubil, da se jim ne bo nič zgodílo, če se takoj vrnejo domov. Naslednji dan so se res Vsi štirje Vrnili. Vedenje nemškega poročnika do njih je bilo V začetku še kar znosno, a pozneje je bil zelo surov. Príporniki so bili V Kastelčevi hiši Vso noč, drugi dan pa so jih odgnali V I-Irastarjevo hišo V Bršljínu. Med njimi je bil tudi Franc Kastelic. Hčerke so spale doma. V noči od 22. na 23. okto- ber 1943 so jih nenadoma poklicali, jim ukazali, naj se oblečejo in gredo z njimi. Okrog 5. ure zju- _ _._.__» traj so odjeknili streli. Vse tri so padle V bližíni se- danje lope, poleg takrat tam stoječe otroške gugal- nice. Na nemški ukaz jih je moral na mestu, kjer so se zgrudile, pokopatí Martin Rifelj. Ko se je začelo daniti, so N emci iz I-Irastarj eve hiše poklicali Fran- ca Kastelica in Ivana Obreza. Padla sta pod streli v trenutku, ko sta stopala po stopnicah na dvori- šče. Na prošnjo Obrezove 'žene so ju pokopali na novomeškem pokopališču, kamor so čez dva dni uslužbenci bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji prenesli še trupla Kastelčevih deklet. Kmalu nato so Nemci iz Bršljína odšli in pustili pripornike V Hrastarjevi hiši.“2 Na vrtni ograji Koširjeve gostilne v Novem me- stu so obesili štiri moške. To so bi1i:' Rudolf Stras- ner in Pepi Dragman iz Regrče vasi pri Novem mestu, oba zidarska vajenca pri gradbeniku Mar- tinu Hočevarju, Alojz Sašek z Zajčjega vrha, de- lavec in oče 6 otrok, četrti, neznan partizan, je bil verjetno Lado Škrbec-Pajk iz Śentjerneja. Na dan nemškega vdora je šel s posebno nalogo v Šent- jernej, 8. so ga zajeli. Ljudje so ga še videli, kako je skozi mesto potískal voziček, nato pa je za njim izginila sleherna sled. Z esesovci, ki so obešali, je bil tudi otoški grof Karl Villavicenzio Margheri, ki je hitel obešence fotograiirati in se je pozneje s temi slikami bahal na Prekopi in Gracarjevem turnu. Da bi strahovali prebivalstvo, so pustili obe- šence viseti štiri dni. Sele 26. oktobra 1943 so jih sneli in pokopali na mestnem pokopališču, le Aloj- za Saška so domači pokopali v Malem Orehku. V noči od 26. na 27. oktober 1943 so na isti ograji obesili še dva neznana partizanaßß Prvi SS grenadirski polk, ki je prodiral proti Beli krajini, je prišel v Semič in Črnomelj 22. okto- bra 1943. Predhodnica je dosegla Ćrnomelj že prejšnji dan pozno popoldne, potem ko je pri to- Plosca na bivši Kastelčevi (danes Kumpovi) gostilní v Bršljinu, kjer so Nemci 23. oktobra 1943 umorili očeta Franca Kastelica in njegove tri hčere tel' novo- meškega gostilničarja Ivana Obreza. Vzidal jo je K0 ZB NOV Bršljin Spomenik ob Cesti herojev v Novem mestu, kjer so ljíemci 23. oktobra 1943 obesili na vrtno ograjo Rudolfa Strasnerja, J ožeta Dragmana, Alojza Saška .in nezna- mega partizana ter čez nekaj dni še dva partizana. Postavil ga je občinski ljudski odbor Novo mesto varni ››Zora« pokosila s strojnico nekaj delavcev. Druge nemške enote so prodirale proti Čmomlju prek Kolpe prl Gribljah. Z vzhoda na zahod sta prodirala še dva polka, ki sta imela. namen očistiti Gorjance in del Bele krajine. Polk planinskih lov- cev se je nastanil na Brezovíci, 34. grenadirski polk pa je imel svoj štab v Pleterjah. Del nemških čet je 22. oktobra 1943 prišel do črte Težka voda~ Gabrje, a levo krilo enot se je približevalo Metliki. V dneh 23. in 24. oktobra 1943 so Nemci obroč, v katerern so bili tretji bataljon Gubčeve brigade, XV. brigada, XIII. hrvaška brigada in žumberačko- pokupski odred, zožili. V ten predelih so se ves čas bíli boji in brigade so imele precej izgub. XV. bri- gada se je razen prvega bataljona bojevala severno od ceste Vahta-Metlika, Gubčeva brigada pa je bila ves čas v Gorj ancíh (Gabrje_Javorovica-Mi- hovo). Seveda je bil Rog med tistimi področji Dolenj- ske, ki so ga hoteli Nemci posebno dobro preiskati. V ta namen so prodirali od Kolpe protí Kočevju, kamer so navalili v noči od 24. na 25. oktober 1943. Partizanske enote so se povsod umikale in 25. ok- tobra 1943 zvečer ni bilo na območju Griblje- 93 Čmomełj-Knežja 1ipa_Kočevje nobene več; Tako je sovražnik končal prvo fazo ofenzivnih operacij na Dolenjskem. Štab VII. korpusa je ukazał štabu XV. divizije, da naj ugotovi, ali bi bilo mogoče udariti na Novo mesto, in da naj napade Trško goro. Štab XV. di- vizije je zaupal to nalogo XII. brigadi in II. top- niškemu divizionu. V dneh od 26. do 30. oktobra 1943 je sovražnik čistil ozemlje od črte Ćatež-Mima-Trebnje-Żw žemberk-Kočevje~Osi1nica. Dne 26. oktobra 1943 se je 314. grenadirski polk s črte Zarneško-Sev- nica usinerił proti zahodu. V območju teh operacij so bili štab XV. divizije v trebanjskem gradu, Can- karjeva bńgada okrog SV. Križa pri Litiji, del XII. brigade med SV. Križem in Knnełjem, II. top- niški divizion in četrti bataljon Gubčeve brigade v predełu od Hmeljnika do Trške gore. V noči na 26. Oktober 1943 so partizani napadli Trško goro in vasi Mačkovec, Ločna in Bršłjin; toda prišło je le do lažjega medsebojnega obstrełjevanja s težkim 1 Plošča na hiši št. 4 v Zagradu z napisom: Tu je živela družina Becele, vzor borbenosti za ideale ljudslce re- volucije. 26. oktobra 1943 so ƒašisti zverínsko umorilż očetn, Fmnca, člana predsedstua zbom odposlancev slovenskega narada 1; Kočevju, in partizansko mater Marijo. 8. marca 1943 pwdel v borbi 8 ƒašisti .sin Viktor, 24. septembra 1942 ustrelili hčerko Meri. Ploščo je Vzidal KO ZB NOV Otočec 94 in Iahkim pehotnim orožjem. Prvi dan ofenzivne operacije 26. oktobra 1943 je sovražnik prišel na črto Krinelj_K1'onovo. Kamor je stopił, povsod je morił in požigał. V Krmełju je pobił 39 moških in 8 žensk, v Mokronogu 17 Ijudi, prav tako je divjal po Škocjanu in Šmarjeti. »Ko so Nemci konec oktobra 1943 začełi z ofen- zivo na Trško goro, so našli Beceletovega očeta in mamo na polju. Očitno so jíh dornači izdajalci dobro poučiłi. Očeta so takoj poklicali, naj jim sle- di. Beceletova mama je V strahu zanj kriknilaz Kamer ženete mojega moža, ženite še mene! Nemci so oba odpełjałi in ne dałeč od tam na domači njivi ustreli1í.«“4 Tako sta padła še oče in mati Beceletova _ za hčerko 1\/[eri in sinom Viktorjem. Viktor je bił najmłajši Beceletovíh otrok. Samo- zavesten, ponosen, samostojen, šegav, dober, po- vsod priłjubijen; s partizanko na glavi in puško na rami _ fant, da malo takšnih. In oče je upał, da bo nekoč obnovił porušeno domačijo in postal nosilec napredka v domačein kraju.. Pomagał je pri gospodarskem in połitičnern delu šmarješkega podokrožja in pogosto z ing. Levstikom, ki nam je zapustił njegovo podobo, opravłjal razne naloge po Grčevju in okrog Šmarjeških Topłic. A prve dni marca 1943 so ga ujełi belogardisti iz postojanke Brezovica pri Šentjerneju, ko sta šła z Jožetom Medvedom z Lešnice po naročilu gospodarske ko- misije izterjevat neke davščine. Dolgo so ju zasli- ševałi in strahovito mučiłi, potem pa u.s1;rełi1i in pokopali v Šmarju pred płeterskim samostanom. Dne 27. oktobra 1943 se je 314. grenadirski połk, valeč se naprej proti zahodu, pri Trebnjem spopa- deł z XII. brigado, ki ga je ves dan odbijała. Ker je imeł sovražnik precejšnje izgube, se je znašał nad civiłnim prebivalstvom V Češnjicah, Dolenji Do- bravi, na Ponikvah. XII. brigada se je zvečer umakniła na połožaje pri Globodołu. Tja sta prišla tudi II. topniški divizion in četrti bataljon Gubčeve brigade. Medtem je imela Cankarjeva brigada hude boje okrog Mirne in Čateža. 314. grenadirski polk je prodiral v srneri Globodoi-Ajdovec. Z mi- nometi je požgal vasí Gorenji in Dolenji Globodoł, ju zasedel in se potem vrnil proti Ostremu vrhu. Dne 29. oktobra 1943 je čistił območje okrog Aj- dovca in Brezove rebri. V teh bojih je na Frati padło 6 neznanih partizanov. Partizanske enote so se umakniłe .čez progo in cesto Novo 1'nesto_Treb- nje. 314. grenadirski polk je s prihodom na cesto Catež~Trebnje-Dobrnič~Żužemberk-Dvor 29. oktobra 1943 zvečer končał ofenzivno operacijo se- verno od N ovega mesta. Medtem je sovražnik čistił tudi Kočevski Rog, ki naj bi ga varovale tele enote: en bataljon Can- karjeve in en bataljon Tomšičeve brigade ter ba- taljon varnostno-obveščevalne službe. Bataljon Cankarjeve brigade je prekopavał cesto Źužem- berk-Soteska-Straža-Novo mesto, bataljon Tomšičeve brigade cesto Koöevje¬Stari Log- Dvor, bataljon VOS pa cesto Podtui'n-Ćrrnošnji- ce-Semič. Na področju Mozelj-Knežja lipa- Predgrad je varovala dostop na Rog XIV. brigada. Nemci so proti Rogu navalili z vseh strani. XIV. brigada je biia 25. oktobra 1943 okrog Sredgore. Bila je zelo oslabljena, ker ji je precej novincev pobegnilo. Prvi bataljon se je prebíl na Drganja sela, ostali bataljoni pa so preživeli ofenzivo nad Planino in Blatnikom. Tu so ostali do 11. novem- bra 1943, ko so odšli V Srednjo vas pri Ćrmošnji- cali. Brigado so nato sredi novembra 1943 raz- pustili. V Kočevskem Rogu sta preživela ofenzivo tudi dva. bataljona XII. brigade, ki sta ostala brez zveze s štabom divizije. Njuna štaba sta ukrepala po- vsem samostojno. Bataljona sta zasedla. položaje nad Stražo in Sotesko ter proti Poljanam in Riglju, štaba sama pa sta bila v Podturnu. Ko je sovražnik prodiral proti Żužemberku, sta se bataljona precej razkropila. En bataljon se je umaknil na Ljuben. kjer je bila 'cudi komanda mesta Novo mesto. Nato se je prek Koroške vasi odpravil v Gabrje, kjer je bila Gubčeva brigada. Tudi prvi bataljon Cankar- jeve brigade se je moral prek Podturna umaknití na Podljuben, kjer je preživel ofenzivo. Nemci so požgali bolnišnici Stale in Novi Tabor, Komarno vas, Brezje in Gričice pri Črrnošnjicah. Dne 22. in 24. oktobra 1943 so bombardirali Do- lenjske Toplice in 27. oktobra 1943 vanje prodrli. Dneva 27. in 28. oktober 1943 sta bila za vse pre- bivalce Roga najbolj nevarna. Trije sovražni polki so v teh dneh preiskovali področje, kjer je bilo 9 bolnišnic in vodstvo osvobodilnega boja. S črte Podhosta-Dvor-Źužemberk je začel prodirati še del četrtega polka in prišel do črte Srobotnik-To- pla reber-Lašče. Dne 25. oktobra 1943 so Nemci bombardiralí Podstenice in vdrli vanje naslednji dan. Ko so 26. oktobra 1943 hiteii mimo bolnišnice Pugled proti Podstenicani, so se premakljivi ra- njenci umaknili, 21 pa so jih skrili v bližnji bun- ker. A po sledi, ki jo je pustila XIV. brigada, so Nemci prišli do bolnišnice, ranjene pokiaii in bol- nišnico ter bunker zažgali. Boiniki iz bolnišníce Stari Log so se sicer umaknili, toda sovražnik je dva le dobil in ju zaklal. Drugi ranjeni, bolniki ter osebje so se potem nekaj časa skrivali po Rogu, v prvih dneh novembra 1943 pa se spet vr'ni1i. So- vražnik bolnišnice ni odkril, zažgal je le skladišče zdravstvenih potrebščin. Prav tako ni odkril bol- nišnice Jelendol, kjer je prebil ofenzivo tudi Boris Kidrič, ne bolnišnice Jelenbreg. Neprernične ra- njence so prenesli v bunkerje, drugi so se razbežali in se 2. novembra 1943 vrnili. Dne 28. oktobra 1943 je sovražnik zažgal bolnišnico Spodnje Lašče, ki pa je bila prazna. Dne 23. oktobra 1943 so Nemci bombardirali bol- níšnico Stari Log. Človeških žrtev ni bilo. Ranjenih, ki so se razbežali, sovražnik ni dobil, predalo se je Ie 11 bolničarjev in bolničark. Pozneje so te ranjen- ce namestili predvsem v bolnišnico Zgornje Lašče. Sovražnik je zažgal tudi opuščeno bolnišnico Jelen- žleb, kjer je bilo veliko zdravstvenih potrebščin. Bolnišnic Vinica, Hrastnik in Leseni kamen ni odkril. N emci so na Rogu našlí nekaj skladišč in požgali opuščene bolnišnice, odkrili tudi skupino ranjenih in jih pobili. Niso pa odkrili niti prazne baze 20 niti bunkerja pri Kraljevem kamnu, kjer je biio vodstvo osvobodilnega gibanja. Dne 2. novembra zvečer, ko so poslednji sovražnikovi oddelki zapu- stili Rog, so čiani vodstva prvič prišli iz bunkerja, a se še nekajkrat vrnili vanj, dokler se niso 6. novembra 1943 preselili v tehniko »Urška 14‹‹, kjer so irneli prvo sejo po ofenzivi. Tretji del nemških ofenzivnih operacij je trajal od 31. oktobra do 6. novembra 1943 in se je začel s črte Moravče-Čatež-Trebnje_Dobrni“ Żu C _ žemberk~Smuka proti zahodu. Cankarjeva briga- da je tedaj zavzela položaje okrog Višnje gore, Stične i_n Muljave, ljubljanska brigada pa okrog Ilove gore in Ravnega dola. Dne 31. oktobra 1943 so se brigadama pridružili še oddelki glavnega šta- ba, komisije IO OF in kuiturni delavci in delavke. Spominski kamen na Frati, posvečen 6 neznanirn par- tizanorn, padlim v nemški ofenzivi jeseni 1943. Posta- vil ga je okrajni odbor ZB NOV Novo rnesbo 95 Oddelke glavnega štaba so namestili med Dvoroni in Sotesko, upravna komisija je bila na Selih pri Dolenjskih Toplicah, kulturni clelavci in delavke v Podhostí, gospodarska komisija pa na Občicah. V noči na 23. oktober 1943 so partizani zažgali So- tesko in odhiteli prek Hinj in Lopate skozi Prevole proti Polomu. Tu so se razdelili v štiri skupíne; ena je bila samostojna, druge tri skupine so se od- pravile vsaka v svojo divizijo. Dne 31. oktobra 1943 sta se ljubljanska in Can- karjeva brigada, pomnoženi s kulturnimi delavci in delavkami, spopadli s sovražnikozn in se Več dni trdo bojevalí okrog Ravnega dola, Ilove gore, Hriba in Račne. Ker sta imeli precej ranjenih, sta se sklenili umakniti v Suho krajino in ustanoviti tukaj zasílno bolnišnico. Toda sovražnik ju je ne- prestano napadal, zato sta se odločilí skriti ranjene v gozdu v Javhah in se vrniti na Ilovo goro. A 4. novembra 1943 zjutraj so začeli N emci prodirati proti Ilovi gori V treh smereh: iz Račne, Čušperka in Hočevja. Kolone iz Čušperka in Hočevja so par- tizanske enote v hudih bojíh potisnile nazaj. Štaba brigad sta svoje enote ponovno uredila. Popoldne se je sovražnik spet obrnil protí Ilovi gorí. Drugi bataljon ljubljanske brigade se je z Ve- likimi izgubami prebil iz obroča. Boji so se bíli vse popoldne in obe brigadi sta imeli veliko izgub. Tu so bili tudi kulturni delavci Tone Seliškar, Marjan Kozina, Niko Pirnat, Bojan Adamič ter Franci Šturm in Marta Osterc, ki sta padla. Iz plemeni- te odločitve rešiti ranjene v Javhah s tem, da pri- tegnejo sovražnikovo pozornost na Ilovo goro, se je rodila tragedija, ki je od obeh brigad terjala veliko žrtev. Zato lahko boje na Ilovi gori irnenu- jemo dramatičen boj za ranjene. Ljubljanska brigada se je nekako rešila iz ob- roča. Toda najhujše jo je šele čakalo, ker se je prebijala v osrčje ofenzive na Mokrcu in Krimu, ki je sicer že pojenjavala. Spet je prišlo do hudih bojev, v katerih se je del brigade 11. novern- bra 1943 dokopal do Sv. Vida nad Cerknico in od tod v neprestanih spopadih 14. novembra 1943 prek Travne gore in Ravnega dola na Korinj. Cankarjeva brigada pa je zvečer po bitki na Ilovi gori odnesla ranjene v Suho krajino in se nato mimo Velike Loke in Čateža odpravila. proti Mirni peči, kjer se je začela pripravljati za napad na Novo mesto. Medtem so se enote XIV. in XVIII. divizije boje- vale s sovražnikom na Notranjskem, Kočevskem in V Loški dolini. Ko so Nemci 6. novembra 1943 končali ofenzivne operacije na črti Raščica~So- dražica-Travnik-Babna polica, so se iz obroča umaknile v glavnem vse partizanske enote. Tom- šičeva brigada se je zagrizeno bon'la okrog Ma- šuna, XIII. brigada pa okrog Cerkniškega jezera. V času od 6. do 12. novembra 1943 je sovražnik izvajal četrto fazo ofenzivnih operacij na Mokre in Krim, kjer sta se bojevali Levstikova in ljubljan- 96 ska brigada. Ti dve brigadi sta po hudih bojih in velikih izgubah 13. novembra 1943 príspeli na Travno goro, nato pa odšli v Ttavni dol, da se zbereta in uredita. Drugi SS tankovski korpus je od 21. oktobra do 12. novembra 1943 v štirih zaporednih fazah, v ka- terih je sodelovalo več kakor 10 polkov, prečesal Ljubljansko pokrajino v celoti. S hitrirni sunki motoriziranih in tankovskih enot se mu je sícer posrečilo napraviti nekaj obročev in obkoliti po- samezne enote VII. korpusa, Ni pa mogel uničíti niti popolnoma razbiti nobene izmed njih, čeprav so se večkrat prebijale z velikimi izgubami. V ofenzivi sovražnik tudi. ni mogel uničiti osvo- bojenega ozemlja. N ajprej je pustil posadke v več- jih krajih, a jih nato zaradi pritiska narodno- osvobodilne vojske umaknil le v Kočevje, Ribnico, Novo mesto, Grosuplje, Velike Lašče in Grahovo pri Cerknici. Širni predeli Dolenjske in Notranj- ske, zlasti pa Bela krajina, so ostali še vnaprej svobodni. Dne 7. novembra 1943 je Boris Kidrič v okrožnici opozoril, da je treba čimprej odpraviti posledice ofenzive, da se morajo aktivisti in aktivistke vrniti na teren in poiskati čim več novih sodelavcev in sodelavk, da je potrebno razvijati oblast OF in z besedo in dejanji tolči po domobrancih, ki so se povezali z Nemci in tako zagrešili novo hudodel- stvo. Dne 10. novembra 1943 je glavni štab ukazal VII. korpusu pripraviti napad na večjo posto- janko. Štab VII. korpusa se je odločil za napad na Novo mesto. Začelo se je v noči od 13. na 14. no- vember 1943. Štab XV. divizije je naložil Cankar- jevi brigadi, da obračuna s sovražnikom na levem bregu Krke, Gubčevi pa, da opravi z njim na desnem bregu. Z obleganjem je začela artilerija s petimi topovi in obstreljevala utrdbe na Marofu, na Grmu, v Bršljinu in v Żabji vasi. Marof so na- padali istočasno s težkimi in lahkimi minometi ter s protitankovskimi topovi. Cankarjeva. brigada je po hudih bojih zavzela železniško postajo in uni- čila dva bunkerja, pri hotelu Vindíšer in gostilni Osolnik. Juriš na Marof ni uspel. Zato so priprav- ljali nov napad. Gubčeva brigada je čistila Smíhel, en del brigade je zaprl Grm in prodiral proti mo- stu, drugi del pa je čistil Żabjo vas in prodiral k mestu. N emci so poskušali v Novo mesto poslati pomoč iz Ljubljane, toda partizanske enote so jih zadržale pri Trebnjem; ceste so bíle za prornet onesposob- ljene in sovražnik se je moral zateči v Mokronog. V noči od 14. na 15. november 1943 je hotelo 30 tovornjakov vojaštva proti Novemu mestu. XII. brigada jih je odbila. Za 15. november 1943 so bri- gade dobile novo nalogo: Cankarjeva naj bi opra- vila 2 Marofom, Gubčeva naj bi prodirala k mestu, XII. brigada naj bi okrepila položaje Cankarjeve brigade in rušila cesto Novo mesto-Kronovo, top- ništvo pa naj bi navalilo z vsemi silarni. Dne 15. no- vembra je prišlo iz Kronovega do Otočca 30 tovor- njakov nemškega vojaštva, vendar zaradi napada XII. brigade niso mogli napredovati. Tedaj jim je gosta rnegla omogočila, da so prišli za partizanske položaje ter zavzeli Herinjo vas in Ćešnjice. Moč- nejša sovražna skupina je prodrla do Mačkovca, kjer jo je do mraka zadržala XII. brigada. V istem času so tri letala obstreljevala drugi bataljon XII. brigade. Ta dan je XII. brigada zasedla Trško goro. Popoldne je partizanska artilerija tolkla sovražne bunkerje, ob 18. uri pa so brigade začele z napa- dom na Novo rnesto. Pri Ponikvah sta brigadi sicer odbili kolono, ki je iz te smeri prihajala rnestu na pomoč, toda proti večeru je sovražnik prodrl v Novo mesto iz Kronovega in Mačkovca. V noči od 15. na 16. november 1943 so partizan- ske enote vdrle v Kandijo in zavzele dve hiši, kjer Spomenik na Marofu v Novem mestu, kjer je ob na- padu na Novo mesto 14. novembra 1943 padło 6 nezna- nih borcev Cankarjeve brigade. Postavil ga je odbor ZB NOV I. terena. Novo mesto 7 - Spomeniki naj govore Plošča na pokopališču v Jurni vasi prí Podgradu, po- svečena pnofesorju Bojanu Kraigherju in še dvema to- varišema, ki so padli 31. decembra 1943 v Lakovnicah in so tu pokopani, bez' spomenik 16 znanim in 27 ne- znanjm borcem. Postavil ga je KO ZB NOV Podgrad se je sovražnik utrdil. Naclaljnje prodiranje so ustavili tanki. Topništvo je izstrelilo okrog 30 gra- nat na Grm in na Żibertov hrib. Cankarjeva bri- gada je mesto ves dan napadala. Ker pa ga kljub vsem naporom ni bilo mogoče zavzeti, se je štab divizije odločil, da ga bodo obkolili. In ostalo je obkoljeno, zdaj z ožjirn, zdaj s širšim obročem, vse do osvoboditve. N emška komanda je spoznala, da nadaljnja ofen- ziva ne bi mogla roditi pomembnejših uspehov, zato je začela svoje čete umikati. Nekaj teh čet je porabila za nadaljevanje ofenzive v Liki in Kordu- nu, tankovsko SS divizije so morali V naglici po- slati na vzhodno bojíšče, 162. turkestansko divi- zijo pa na Prirnorsko. Nernci so morali namreč še med ofenzivo na Dolenjskem in Notranjskem za- četi z novo ofenzivo na Primorskem, K temu jih je prisilila dejavnost XXX. in XXXI. divizije, ki sta s svojimi nastopi hoteli razbremeniti VII. korpus. Sedmi korpus je po koncu sovražne ofenzive na Do- lenjskem in Notranjskem prešel v protiofenzivo. Tomšičeva brigada je zavzela Grahovo. Nato se je XIV. divizija preusmerila na prometno žilo Ljub- ljana-Kočevje in zavzela Velike Lašče. Dne 9. de- cembra 1943 je začela napadati Kočevje, napad pa sta varovali Cankarjeva in Levstikova brigada. Po tridnevnih bojih je razen starega gradu zavzela skoraj vse mesto. Ker pa je tedaj mestu prihajala močna pomoč, se je divizija umaknila. XV. divizije je medtem osvobodila celo Belo kra- jino in trdno obkolila Novo mesto. Gubčeva bri- gada in artilerijski divízion sta zadrževala sovraž- nika na desnem bregu Krke in se z njim večkrat spoprijela, ker se je skušal prebiti iz Novega mesta. Dne 31. decembra 1943 so Nemci in domobranci pritisnili proti Lakovnicam. Zaščitna četa artilerij- skega diviziona je imela svojo zasedo na hribčku Cerovec pri Lakovnicah. Nemcem in do¬mobran- 97 tja daleč, sta prispeli prepozno. En dan in eno noč je sovražnik še čakal v zasedi okoli J avorovice. In tako so partizani pokopali mrtve šele, ko se je umaknilßfi Da bi onemogočil okupatorju ustaliti se in okre- piti ob prometni zvezi Ljubljana-Kočevje, je štab VII. korpusa pripravil napad na Ribnico, odločen to sovražno postojanko razbiti. In to naj bi bilo v noči od 21. na 22. in od 22. na 23. marec 1944. Napadali sta IX. in X. brigada, VIII. brigada pa je branila smer proti Kočevju. Vendar postojanke ni bilo mogoče zavzeti, ker je bil sovražnik vkopan v bunkerjih in je partizanske enote obstreljeval s težkim avtomatskim orožjem in z rninometi. Okrog Ribnice je velika čistina, zato se ji partizani niso mogli približati, poleg tega pa je nasprotnik pro- stor razsvetljeval s svetlečimi se raketami. Dne 23. marca 1944 je sovražnik z okrog 700 možmi prodiral severno od Novega mesta. Boj je sprejel prvi bataljon Gubčeve brigade, a se je moral zaradi sovražne premoči umakniti proti Brezju. Sovražnik je nato ob 9. uri 30 minut vdrl v Mirno peč in čez dve uri v Trebnje. Ker se mu je posrečilo zasesti gospodujoče položaje, je ob 12. uri izpadel iz Jagodnika v Štatenberk. Ko je bataljonu dolenjskega odreda prišel na pomoč še en bataljon Gubčeve brigade, so sovražnika iz Štatenberške doline pregnali. Zasledovali so ga naprej in spet zasedli Novo goro in položaje proti Šentjuriju. Bežal je proti Mirni peči, popoldne pa se umaknil proti Novemu mestu tudi iz Trebnjegaßßfl Medtem je po naročilu glavnega štaba štab XVIII. divizije pripravíl nov napad na Ribnico. Ponoči s 26‹ na 27. marec 1944 jo je oblegala IX. brigada z delom VIII. brigade, X. brigada je va- rovala smer proti Kočevju, del VIII. brigade pa proti Velikim Laščam. Bataljoni so natančno po Spominska plošča v osnovni šoli Vavta vas učiteljíci Jožici Venturini z napisem: Tu 'rastli ste 1; žioljenje in upor _ in ko je plamen nam zajel zemljo - ste v borbi za pravico in svobodo - vpisali se v 'miś letopis s lcrvjo -_ za temelj novega, rodu in vzor. - Severin Śalź - Učiteljica Jožica Venturmi bila 27. marcu 1944 zverźnsko ubita. Vzidal jo je učiteljski zbor osnovne šole v Vavti vasi ' 108 načrtu prišli do žičnih ovir, in to okrog 50, po- nekod celo do 20m izpred bunkerjev. Jurišali so večkrat, toda brez uspeha. Okrog pete ure zjutraj so se umaknilif” Dne 27. marca 1944 so Nemci in dornobranci vdrli V Dolenjske Teplice in se spopadli z belo- kranjskim odredom. V Straži so pobili nekdanjega občinskega pravnega referenta na Bledu Toneta Mišiča iz Češče vasi in učiteljíco J ožico Venturini, rojeno Cetin. Ujeli so jo na pobočju Srobotnika, ko se je hotela urnakniti pred podivjano sovražno drhaljo. Oba so strahovito mučili. Izbili so jima zobovje, iztaknili oči, razbili glavo in razmesarili truplo. Pobrali so jima prstane in ju sploh popol- noma izropali. Očitno ju je bil kdo izdal. O tem zločinu je s posebnim zadovoljstvorn poročal ljub- ljanski klerikalni dnevnik ››Slovenec‹‹. Kakor V šestí so Nemci tudi v sedmi ofenzivi za- čeli najprej na obeh krilih, V Sloveniji in Make- doniji; uporabili pa so novo taktiko, kajti taktika velikega števila divizij, s katerimi so, hoteč uni- čiti narodnoosvobodilno vojsko, čelno čistili obšir- na obrnočja, se ni obnesla. Partizanskim enotam se je narnreč vselej posrečilo prebiti se za njihove vrste. V sedrni sovražni ofenzivi so bile nernške sile že oslabljene, saj so morali pošiljati okrepitve na vzhodno fronto. Zato so skuśali napredovati le v najvažnejših smereh ter razbiti jedra partizan- ske vojske, manj važne smeri pa puščali vnemar. Pri tem svojern načrtu so uporabljali vse vojaške posadke V posameznih krajih in enote svojih po- magačev. Uporabljati so začeli partizansko taktiko. Prek svoje obveščevalne službe in domobranskih plačancev so dobivali zanesljive podatke 0 parti- zanskih enotah. Njihova obveščevalna služba je bila razvita zlasti v tistih predelih, kjer jim je bil del prebivalstva naklonjen. To velja posebno za Suho krajino, za severni del Dolenjske in del No- tranjske. Pri tem so si pomagali predvsern z žen- skami in otroki tistih družín, ki so imele moške pri dornobrancih. Kadar so torej kaj izvedeli, so šli z manjšimi enotami, oboroženimi samo z avtomat- skim orožjern, v napad. Položajem partizanskih enot so se skušali približati ponoči, neopazno, jih obkoliti in nato napasti samo iz ene smeri. A po- vsod okrog so pripravilí zasede, ki naj bi tolkle umikajoče se poražence, vse po načelu -_ prese- nečati. Načrt partizanskih enot pa je bil izčrpavati so- vražnika z nenadnimi napadi v bok in hrbet, in kjerkolí bi bilo mogoče, preiti V protinapad na so- vražna oporišča. Spremeniti je bilo treba obramb- no taktíko: enote naj bi se še naprej bojevale po partizansko, toda mesta enot naj bi menjavali in vsaka menjava položajev naj bi bila združena z akcijoßâ Dne 1. aprila 1944 je sovražnik V več kolonah z okrog 1000 možmi navalil iz Novega mesta proti položajem Cankarjeve brigade. Prišlo je do bojev cem se je posrečilo priti partizanom za hrbet in jih iznenada napasti z rnočnim ognjem. Vnel se je hud boj, V katerem so padli komandir zaščitne čete Bojan Kraigher, profesor z novomeške gimnazije, in še dva partizana. Nemci in domobranci so se po napadu umaknili v Novo mesto, rnrtve tovariše pa so partizani pokopali na pokopališču v Jurni vasi.“5 98 XVIII. divizija je sodelovala s hrvaškimi parti- zani V Gorskem Kotaru in V sodelovanju z njimí zavzela več postojank. Ob koncu januarja 1944 se je Vrnila V Slovenijo, XIV. divizija pa je v začetku januarja 1944 odšla čez Hrvaško na Stajersko. VII. korpus je nato svoje akcíje usmeril na dve pod- dročji: na prometno žilo Ljub1jana~Kočevje in okrog Novega mesta. Proti koncu nemške ofenzive na Dolenjskem sta Vuk Rupnik in kaplan tez' gimnazijski katehet Karel Wolbang pripeljala v Novo mesto svoj do- mobranski bataljon. Začela se je prava straho- vlada. Noben pošten človek ni bil Varen żivljenja, zakaj domobranci so prihajali, kadarkolí se jim je zljubilo, prijemalí in odganjali ljudi; mnogi med njimi se niso več Vrníli. Ker jih sproti niso utegnili pobijati, so pripravili zanje poseben zapor V kleti, in to skupen za moške in ženske, ob dzmašnji Ce- sti talcev. Tla v njej so bila cementna, skozi strop, ki so ga poškodovala sovražna letala, je ob dežev- nih dneh kapljalo, Ozka linica na vratih je pu- ščala le skromen pramen svetlobe, če pa so bila zaprta še Vnanja železna Vrata, je bila notri po- polna tema. Za te strahovlade se je dušilo tukaj zmeraj Vsaj nekaj preplašenih in umazanih ljucli. Vode za umivanje zaprfi niso dobivali, ležali ali sedeli so na prašnih cementnih tleh ali na ostankih gnile slame. V ternnih nočeh so vdirali V klet ne~ znanci z naperjenimi pištolami in s slepečo lučjo V rokah, da jim jetniki in jetnice niso mogli videti V obraz. Prebrali so imena tistih, ki naj bi šli na zaslišanje. Od tam pa se niso Vračali. Dornobranci so se potem izgovarjali, da so ji.m ušli, ko so jih peljali na zaslišanje. Ena izmed nekdanjíh 'camkajšnjih jetnic takole opisuje življenje v tej kleti: ››V levem zgornjem kotu je bil gašperček, ob njem klopca za dve osebi, ob levem spodnjem kotu pa preluknjano Vedro za opravljanje potrebe brez zaščitne siene. To je bila Vsa oprema. Po stenah se je cedila Vlaga. Prostor je imel le majhno zamre- ženo lino, Podnevi ni bilo dosti svetleje, ker leži poslopje pod cesto, delno pod zemljo. Kuriti nismo mogli, ker se je zadušljivo kadilo. Drva so bila čisto mokra. Izmenoma smo posedali po klopci, sicer pa smo hodili ali sloneli ob mokrem zidu. Hrano smo dobivali le enkrat dnevno V eni sami posodi - V umivalni skledi, z eno samo žlico. Vode za pitje in umivanje nam razen enkrat niso dali. Vse jemati s smešne plati! Ne bodo uživalí ob našem trpljenju! To je bilo naše načelo. Posedli smo kar okrog sklede. Dr. Milan Kirn kot najstarejši moški je bil oče, jaz mama Po takšnem Vrstnem redu smo zajemali in dajali žlíco naprej. In pri tem smo Ves čas, V Veliko jezo belo- gardističnih stražarjev, zbijali šale. Nasilje slovenskih domobrancev Po nekaj dneh so nam pripeljali malo popol- norna premočene slarne. Le neradi smo legli nanjo. Godilo se nam je kakor nepokritemu dojenčku v mokrih plenicah. Na Vse mogoče načine so si prizadevali streti našo zavest. Ob slehorni nočni url so prihajali l‹: nam. Ko je zarožljal ključ V Vratih, nam je postalo tesno, Vendar jim tega nismo pokazali. Bahali in šopirili so se s svojimi grozodejstvi. Pokazali so nam sliko mladega Ianta. ,Kaka lepo ga je bilo videti na Vislicahƒ so nam rekli. Bila je podoba mojega sina, za katerega sem Vedela, da jc živ in Plošča na Bevčevi hiši ob Cesti talcev v Novem mestu, kamer so domobranci zapirali aktiviste in aktivistke osvobodillnega gibanja. Vzidal jo je občinski odbor ZB NOV Novo mesfio na Varnem. Preden sva medve s hčerko prišli V ta bunker, so neko noč odpeljali edinega sina žen- ske, ki je prodajala zelenjavo V Kandiji. Ko ga je mati iskala, jo je stražar napotil v jetnišnico k Nemcem. ,K svetemu Petru naj gre, tam ga bo gotovo našla,^ je rekel, ko jc ndšla. Njen sin je bil takrat že mrteV_‹‹““ V noči na 30. november 1943 so bile V Novem mestu množične aretacije. Dne 17. decembra 1943 so dva tovornjaka jetnikov in jetnic odpeljali V koncentracijska taboriśča, precej pa so jih tudi iz- pustili. V drugi polovici decembra 1943 so pokli- cali meśčane in meščanke na prisilno delo pri gradnji novih in popravilu starih bunkerjev in žičnih ovir. Dne 18. decembra 1943 so ob 9. uri prišli trije domobranci na dom po Karla Jakopca, učitelja v 99 Št. Petru. Karel Jakopec je pred Vojsko učiteljeval na Štajerskem, ob razsuiu stare Jugoslavije pa se mu je kot častniku jugoslovanske vojske posrečilo priti iz Zagreba V Črnomelj, kamor je že pred vdorom Nemcev V Maribor pribežala njegova dru- žina. Dne 1. novembra 1941 ga je pokrajinska uprava za Ljubljansko pokrajino namestila za ho- norarnega učitelja V Št. Petru. Tu se je kmalu Vključil v OF in postal član narodne zaščite. Iz- volili so ga V prvi narodnoosvobodiini odbor, po zlomu Italije pa je bil čian rajonskega odbora OF Št. Peter. Ob vdoru Nerncev se je z rajonskim od- borom in rajonskim komitejem Vred umaknil V Grčevjeç ker je tu zbolei za íshiasom, so ga pri- nesli domov. Po nekaj tednih je okreval, 18. de- cembra 1943 pa so ga aretirali domobranci. Na- ročili so mu, naj vzarne s seboj čirnveč obleke in hrane. Odpeijali so ga na postajo domobranske čete na Lešnici, češ da ga bodo tam zasliševali. On pa jim je odvrnil, da njega kot civilista nima pra- vice zasliševati Vojaško, ampak le cívilno sodišče. Kakor so pozneje pripovedovali domobranci do- mačini, so ga tukaj najprej pretepali in mučiLi ter nato odpeljali v Mačkovec, od tam pa proti No- Vemu mestu. Pri gozdičku V Ločni, kjer so danes obrati tovarne zdravil Krka, so ga, ker se jim je upiral, zvlekli s ceste in ga okrog 16. ure pri prvih drevesih ustrelili. Ko je njegova žena pri domo- brancih in Nemcih v Novem mestu za njim po- izvedovala, ni mogla ničesar izvedeti. Šele febru- arja 1944 so V gozdu pod kupom Vejevja slučajno našli njegovo truplo brez zlatih zob in brez po- ročnega prstana. Pokopali so ga na novomeškem pokopališčuß” V noči od 22. na 23. december 1943 so domo- branci zagrešili strahotno hudodeistvo v Novem mestu _ umorm so Vso Valantičevo družino. Alojzij Valantič, po pokiicu pieskarski mojster, je bil że V stari Jugoslaviji napreden človek in si Plošča v osnovni šoh Otočec v spomin učitelju Karlu Jakopcu, ki so ga umorili domobranci 18. decembra 1943. Vzidal jo je učibeljski zbor osnovne šole Otočec 100 je 2 delom svojih rok zgiadil skromen dom. Če- prav je bila njegova žena globoko verna in je najmlajši sin Lojzek celo hodil ministrirat k fran- čiškanom, je Vsa petčianska družina sodeiovala v OF že Ieta 1941. Hčerka Vida, ki je končala me- ščansko šolo, je 7. maja 1942 odšla v partizane V Vzhodnodolenjski odred, pozneje pa. v Gubčevo brigado. Po Zlomu Italije je padla kot borka ljub- Ijanske brigade na Ilovi gori 4. novembra 1943. Očeta so Italijani odpeljaii V internacijo, od koder se je vrnil novembra 1943. V njegovi delav- nici se je naselila skupina dornobrancev, ki jim je poveljeval Jože Mavec-Gliha. V skupíni sta bila tudi Franc Mavec-Šime in Alojzij Zupančič-Brko. Jože Mavec se je nastanil V hiši nad družinskimi prostori, da je Valantičeve laže nadzoroval. Tega, kdo je izdal Valantičevo družino, kakšen je bil ne- posredni povod strahotnega zločina, ne ve ali noče Vedeti nihče. Drži pa naslednjez Na Večer 22. decembra 1943 se je kmalu po de- vetnajsti uri razbesneia silna nevihta. Med 21. in 22. uro je bilo okrog Valantičeve hiše slišati divje streljanje, ki je preglasílo bliskanje in treskanje. Regljale so strojnice in čuti je bilo ekspiozije bomb. V zrak je šinila raketa in dve sosedi Va- lantičevih sta videli, da je bila hiša zastražena in da so bile na Vseh štirih Vogalih postavljene stroj- nice. Klicev na pomoč ni bilo slišati, le pred za- četkom streljanja je ena od sosed videla mimo hiše drdrati voz. Pozneje so ugotovíli, da je nekdo peljal mimo Vaiantičev pleskarski Voziček. Nanj so domobran- ski morilci naložili pobita trupla Valantičeve dru- žine in jih peljalí na bližnji breg Krke. Pri nek- danjem napajališču pod kandijsko bolnišnico so jih pometali V Vodo. Streljanje se je začelo po urnoru Valantičevíh in je povsem utihnilo šele po polnoči. Streljali so Nemci, ki so prihiteli na kraj umora. Ali so se tako dogovorili s svojimi hlapci aii je kdo poslal ponje, ni mogoče izvedeti. Mrtev ali ranjen ni bii nihče ne med Nemci ne med do- mobranci, pobita je bila le Valantičeva družina. Naslednje jutro je prišel na kraj zločina gesta- povec s policijskim psom. Pred Valantičevo hišo se je zbralo veiiko ljudi. Čakali so, da bodo pri- peljali krste in Vanje položm žrtve. Saj ni nihče vedei, da so jih takoj potem, ko so jih pomorili, odpeljali in pometali V Krko. Gestapovec ni ni- česar odkril in tudi pes ni našel sledov. Dež je Vse izpral, so govorili hudodelci. Ker je bilo mesto po umoru Valantičeviłi zmeraj bolj ogorčeno, je kaplan Karel Wolbang zločin ››pojasni1« V pridigi. Dejal je, da so Valantičevo družino pomorili par- tizani, ki so ponoči vdrli v mesto. V začetku febmarja 1944 so domobranci poslali po Milko Brodschneiderjevo in Magdo Kleindien- stovo, dobri prijateijici Valantičeve družine, z na- ročilom, naj piideta takoj na breg Krke pod to- varno Jožeta Pence. Na bregu je ležalo tmplo šti- Plošča na bivši Valantičevi hiši v Valantičevem v Novem mestu, kjer so domobranci v noči od 22. na 23. december 1943 umorili vso Valantičevo družino. Vzidai jo je odbor IV. terena ZB NOV Novo mesto' rinajstietnega Lojzka Valantiča, ki ga _je reka na- piavila nekaj tednov po umoru; truplo je imeio zevajočo rano na vratu. V začetku marca je Krka pri Seidlovem jezu naplavila trupli matere Marije in hčerke Aime Vala.ntič. Ob koncu marca 1944 so potegnili iz vo- de še truplo očeta Alojzija Valantiča. Dobre tri me- sece je ležalo skoraj na istem mestu, kjer so ga moriici vrgli v Krko. Sledovi strahotnih ran so pričaii o tem, da se je bojevai z zločinci, ko je branil družino, dokier je mogel. Mater Marijo in hčer Almo so pokopali na novomeškem pokopa‹ lišču, sina Lojzka in očeta Alojzíja pa na śmi- helskem." Dne 30. decembra 1943 so začeli občinski delavci v Novem mestu okrog 10. ure dopoldne pred Pov- hovo trgovino na Glavnem trgu zbijati vislice. Vsi dohodi na trg so bm zastraženi. Nihče ni smei oditi s trga. Na visiice so obesili dva miada par- tizana: dvajsetletnega železničarja Aiojza Ha- cina in Franca Janca, viničarja s Trške gore. Proti večeru so trupii sncli, vislice pa podrli šele proti koncu januarja 1944. A v bližnji krčmi na Glavnem trgu so medtem prepevaii domobranci: Pa so gauge zaškripale, pa ga je hudič jemal, Tudi. kaplan Karel Woibang je v svojcm listu Za blagor očetnjave, ki ga je začei ízdajati 27. decembra 1943, zasmehoval oba nesrečneža; Dva nesrečna partizana z novomeškega poija sta pod gauge pri- peljana, da bi bia obešenaßg Domobranski ziočinci so takšna grozodejstva deiali povsod, kjer so bm in kamor so prišli. Naj- huje je seveda bilo v Ljubljani in okolici, kjer je divjai domobranski bataljon pod poveljstvom stotnika Emila Cofa, ki je imel svoje čete razpo- rejene v okolici mesta. Tako je bila ena četa na Rudniku, V njej pa večinoma domobranci iz do- lenjskih krajev. Od svojih nadrejenih so dobili ukaz, da primejo na bloku vsakogar, ki bi se jim zdel sumljiv, zlasti še moške iz domačih krajev, za katere so vedeh, da so iz partizanskih družin. Tako so z rudniškega bloka zginjali ljudje, ki so hodíli z dolenjske strani v Ljubljano ali pa se po prihodu iz italijanske internacije in iz zaporov namenili domov na Doienjsko. Nekaj teh prirnerov se je po- srečilo odkriti, večinoma pa niso pojasnjeni, ker sorodniki niso vedeli, ne kdaj ne kje je izginil nji- hov človek. Ljubljanski domobranci so tudi po mestu prežaii na vračajoče se internirance in interniranke, jih aretirali in potem se je za njimi izgubila sleherna sied. Żrtvi takšnega domobranskega nasiija sta biia tudi šolski upravitelj v Prečni Alojz Colja in uči- teljica Marica Zupančičeva, doma iz Prečne. Alojza Coljo so Italijani kot wietega sodelavca Osvobodilne fronte odpeljali v internacijo leta 19424 Po zlomu Italije se je vračal domov. V Ljub- ljani pa so ga odkrili domobranci-domačini in ga 4. decembra 1943 ubili ter vrgli v Ljub1janico.7“ Marica Zupančič je pred razsuiom Jugoslavije službovala V Pišecah, ob fašističnem napadu na Spominski kamen ob cesti Bršljin-Prečna na kraju, kjer so dornobranci 24, februarja 1944 umorili akci- vista Antona Ćampo. Postavii ga je KO ZB NOV Prečna 101 Spomenik na Glavnem trgu v Novem mestu, kjer so domobranci 30. decefmbra 1943 obesflli. partizana Franca Janca in Alojza Hacina. Postavil ga je občinski ljudskí odbor' Norvo mesto Jugoslavijo pa pribežala domov v Preüio in se takoj vkijučila v delo za osvobodilno gibanje. Ker so jo domači belogardisti ovadili, so jo Italijani 10. februarja 1943 na poti v Novo mesto aretirali, obsodili na več let ječe in odpeljali V italijanske zapore. Dne 24. decembra 1943 se je iz zaporov vrnila v Ljubijano in se ustavila pri sorodnikih. Obiskovala je znance po Ljubljani. Podnevi. je ni bilo na ulicah, zvečer pa se je rada malo dlje po- mudíla na zraku, ki ga je v zaporih tako pogrešaia. Dne 3. januarja 1944 je zvečer srečala znanko, uči- teijico, ki je bila poročena z dornobranskirn čast- nikom. Że naslednji dan so prišli ponjo domo- branci s SV. Urha pri Ljubljani in jo odpeljali. So- rodniki, prijateiji in znanci so jo iskali po vseh zapunlh, a je niso mogli najti. Po osvoboditvi so našii njeno truplo pri SV. Urhu v grobu, zaznamovanem s števiiko 30. Starši in sestra Olga so prepoznali njeno perilo in olivno ze- leno biuzo, ki jo je nosiła, ko so jo odgnaii na rnoriščefl Vsa Dolenjska je bila pelna dornobranskih gruzu- dejstev. Dne 24. februarja 1944 so prišli na dom że- lezničarja Antona Ćarnpe v Cegelnici pri Novem mestu. Čampa je bil že v prvih dneh okupacije aktivist OF in pozneje 'audi član narodne zaščite. Kot železničar je osvobodilnemu gibanju veliko koristil. Seveda pa njegovo delo domačim belogar- distom ni ostalo skrito. Ko se je 24. februarja 1944 vrnil s terenskega dela na Kalu, so okrog 21. ure prišli in razbijaii po vratih ter vpiliz ››Čampa, ven!« Ker se ni takoj oglasil, so hišna vrata razbm. Nato so ga odpeljali. Kmalu so se zaslišali streli. Čeprav je prihaj ale streljanje od blizu in od daleč, je Ćam- pova družina le slutila, da se je z možem in očetom zgodilo nekaj strašnega. Drugo jutro ga je žena odšla iskat v novomeške zapore, a ga ni našla. Na- slednji dan ga je obupana odkrila na novomeškem pokopališču; bil je ustreljen v glavo in srce. Ubm so ga ob cesti med Prečno in Bršljinom. Krnet, ki je truplo prepeljal s polja na pokopališče, ni vedel, koga vozi." Spominska plosca v osnovni šoli Prečna šoiskemu upraviteiju Alojzu Colji in učiteljici Marici Zupanči- čevi, ki so ju domobranci umorili, ko sta se vrnila iz italijanske inten-iacije. Vzidal jo je učiteljski zbor osnovne šole Prečna 103 Boji leta 1944 in nastajanje novih vojaških enot Zaradi zapore Novega mesta in sovražnikovih izpadov iz mesta so bili na Dolenjskem januarja in februarja 1944 zmeraj večji ali. manjši boji, Na desnem bregu Krke je zapirala mesto Gubčeva brigada skupaj z artilerijskima divizionoma XV. divizije, in to od Kostanjevice ter *cja do Uršnih sel. V pomoč ji je bil tudi en bataljon Cankarjeve bri- gade, Na levem bregu Krke, severno od Novega mesta, pa je mesto zapirala XII. brigada. Ker je sovražnik neprestano poizkušal Vdirati iz Novega mesta V Belo krajino, ker je hotel braniti prometno žilo Ljubljana-Novo mesto pa tudí prometno žilo po dolini Krke proti Kočevskemu Ĺn ker je bilo Vedno teže s prehrano Novega mesta, ni bilo nikoli miru. S položajev v Suhi krajini je Varovala dostop na Rog in napadala zvezo Ljubljana-Kočevje Cankarjeva brigada. V začetku januarja 1944 se je s Hrvaškega Vrnila belokranjska brigada in se prek Dolenjskih Toplic odpravila V okolica Velikih Lašč, kjer je s Cankarjevo brigado sodelovala pri podiranju prometne zVeze Ljubljana-Kočevje. V okolici Novega mesta je prihajalo do stalnih bojev z nemško-domobranskimi patruljami in ko- lonami, ki so izpadale iz Novega mesta, okrog Bo- ričevega, Lakovnic, Barončevega hriba, SV. Roka, Cikave, Slatnika na desnem bregu Krke in okrog Prečne, Kuzarjevega kala, Hmeljnika, Kartelje- Vega, J agodnika, Trške gore na levem bregu Krke. Ker so ti boji terjalj tudi boljšo tehnićno urejenost in usposobljenost partizanskih enot, je glavni štab 10. januarja 1944 izclal odlok, naj se v brigadah ustanovijo inženirske čete, sestavljene iz Voda za zvezo, minerskega in pionirskega Voda. Nemci so začeli po odhodu XIV. divizije na Šta- jersko naglo postavljati postojanke na črti Ljub- ljana-Kočevje, posebno močni postojanki so po- stavili V Velikih Laščah in V Zdenski Vasi. Slove- nija s svojimi prometnimi žilami je postajala zanje zaradi prevažanja Vojaštva V vzhodno in jugo- Vzhodno Evropo Vse pomembnejša. Da bi po njih nemoteno tekel promet in da bi obnovili, kar je bilo porušenega, so hoteli z napadi potisniti partizan- ske enote čim dlje. Za ceno vezanja partizanskih enot na postojanki V Kočevju in Novem mestu so bili pripravljeni žrtvovati Večino posadke V teh postojankah, ker so s tem razbremenjevali pro- metno zvezo Trst-Ljubljana-Zidani most-Za- greb. 104 V drugi polovici januarja 1944 so nemško-clomo- branske enote stalno izpadale proti položajem Vseh brigad, Večjih strnitev pa ni bilo, Ko so prišle v Kostanjevico in Šentjernejsko dolino, so se zaradi položaja na italijanski in Vzhodni fronti in de- loma tudí zaradi pritiska partizanskih enot hitro umaknile proti Krškemu.73 Ker so bile brigade - predvsem Gubčeva in XII. brigada, ki sta Novo mesto obkoljevali _ že štiri mesece na istih položajih, je to slabo Vplivalo na bojevitost enot. Zato je štab VII. korpusa ob koncu januarja 1944 sklenil zamenjati njihove po- ložaje. Tako naj bi Gubčevo brigado na položajih južno od Novega mesta zamenjala Cankarjeva bri- gada, XII. brigado severno od Novega mesta pa Gubčeva brigada. A ker je sovražnik hotel med- tem na Vsak način omogočiti popravljanje proge Ljubljana~KočeVje in je zato, da bi partizanske enote zadržal čim dlje od proge, na področju Gro- suplje¬Zalna¬Krka in Zdenska Vas-Grosuplje Vse bolj napadal, je bilo nujno takoj pritegniti semkaj XII. brigado, čeprav Gubčeva brigada še ni zasedla njenih dotedanjih položajev. Da pa pod- ročje severno od Novega rnesta ne bi ostalo brez partizanskih enot, so tja poslali dolenjski odred z nalogo, da poškoduje dolenjsko in sevniško progu” V začetku februarja 1944 so se brigade premak- nile po zgoraj navedenem načrtu in zavzele svoje nove položaje, tako da so bile takole razporejene: severno od Novega mesta Gubčeva brigada in do- lenjski odred, južno od Novega mesta Cankarjeva brigada in dva artilerijska diviziona XV. divizije, XII. in XV. brigada pa sta bili ob progi Ljublja- na¬KočeVje. Vsakdanji boji s sovražnikom, ki je izpadal iz Novega mesta, so se nadaljevali. Dne 7. februarja 1944 je topovska baterija izstrelila s položajev na Težki Vodi 11 udarnih granat V Novo mesto; 4 so zadele šolo na Grmu, 2 pa Kandijo.75 Kadarkoli je sovražnik udaril iz Novega mesta ali iz Kočevja, je vselej hkrati ropal in strahoval ci- Vilno prebivalstvo. Dne 9. februarja 1944 se je Gubčeva brigada za- grizeno borila od Golušnika do Trške gore. Ker je ugotovila, da so pri cerkvi na Trški gori Nemci in domobranci, je odšel en bataljon proti Trški gori in obstreljeval sovražnikove položaje z lahkirn minometom, Vendar se je zaradi njegove premoči moral umaknití V Golušnik." Dne 13. februarja 1944 je Gubčeva brigada Trško goro napadla. V bojih sta sodelovala gorski in protitankovski top. Sovražnik se je iz okoliških hiš in bunkerjev umaknil v cerkev, ki je pa kljub močnemu ognju partizanskega orožja ni bilo mogoče zavzeti. Can- karjeva brigada je ta dan obstreljevala letalo, ki je krožilo nad Grmom in Gotno vasjo, clokler ni pristalo pod Grmom. Verjetno je bilo poškodova- no, ker so ga V Novo rnesto odvlekli s konji.77 Dne 18. februarja 1944 je sovražnik krenil iz Kostanjevice proti položajern četrtega bataljona Cankarjeve brigade Ban-Ržišče-¬Iavorovica- Špílerjeva špica. Po cesti proti Šentjerneju so pro- dirali trije tanki, 1 rnotocikel in štirje tovornjaki z dvema topičema. Ustavili so se v Šentjerneju. Pehota okrog 300 mož se je razdelila v dva dela: en del je hitel proti Velikim in Malim Vodenicam, Ržišču in Banu, drugi del pa se je spet razdelilz ena. kolona se je prek Vrhpolja usmerila proti J a- vorovici, druga pa prek Drče proti Velikemu in Malemu Banu. Bataljonske zasede so sprejele borbo in do 11. ure odbijale vse poizkuse sovraž- nika, da bi napredoval. Pozneje je ta z dverna to- vornjakoma pripeljal še okrog 60 mož, ki so se v strelcih pomikali proti Banu in Javorovici. Zasecle so se morale Zaradi močnega pritiska umakniti in nasprotnik je začasno zasedel Ržišče, Ban in .lavo- rovico. Ker ga je bataljon stalno napadal, se je po treh urah umaknil in se vrnil v Kostanjevico. Ob 15. uri je bataljon zasedel stare položaje. Sovražnik je v vasi Vrhpolje iznenadil štiri terenske delavce, člane varnostno-obveščevalne službe. Zabarikadi- rali so se v neki hiši in se dve uri silovíto upirali, dokler jim ni začelo primanjkovati streliva; nato so se sami ustreliliifi Prior kartuzijanskega samostana V Pleterjah piše: »Dne 18. februarja 1944 so Nemci in domo- branci presenetili. partízane v Vrhpolju. Poklicali so jih k predaji. Rudi Pirkovič pa jim je reke-1: ,Partizani se ne predajajo, rajši umirajo!* Razvil se je boj na življenje in smrt. Padel je Rudi in še dva, enega so ujeli. Škoda za Rudíja, ki bi bil tako potreben po osvoboditvi, da bi uredil življenje v tem kraju, ker je bil pomitljivega značaja in po- šten do dna duše.‹‹7” Dne 21. februarja 1944 se je sovražnik odpravil iz Novega mesta z močnejšimi kolonarni ropat po vaseh. Boji so potekali skoraj ves dan okrog Bo- ričevega, Škrjanč, Birčne vasi, Koroške vasi, Jurne vasi, Stopič, Verduna in Gomje Težke vode. Umak- nil se je šele okrog 16. ure. Z njim sta se na teh po- ložajih spopadala prvi in tretji bataljon Cankar- jeve brigade in tudi oba artilerijska diviziona. Naj- več žrtev je imel tretji bataljon; padla je vsa četna komenda prve čete razen namestnika političnega komisarja. Bíli so se do zadnjega, ranjeni in obko- ljeni, ter se potem sami ustrelili. Sovražnik je nji- hova trupla zverinsko razrnesaril.“° Tudi v naslednjih dneh je sovražnik izpadal iz Novega mesta z močnejšimi patruljarni ali z več Plošča na hiši Alojza Hudoklina v Gorenjem Vrh- polju, v kateri so 18. februarja 1944 padli 4 članí VOS, z napisem: Tu. so se borili in padli za svobodo Huda- lcl111L Jože, Pirkovič Rudolf, Potočar Karel ter Srečo dne 18. 2. 1944. Vzidal jo je K0 ZB NOV*Šentjel^nej kolonami vojaštva hkratí. V noči s 27. na 28. fe- bruar 1944 so deli prvega in tretjega bataljona Cankarjeve brigade ter topovska baterija pripra- vili izzivalni napad na Novo mesto, napadali pa so tudi bunkerje v Regrči vasi, Šmihelu, na Grmu in v Żabji vasi. Topovska baterija je prek žice vdrla V Żabjo vas in zažgala tri barake. Ko je sovražnik dobil okrepitve, se je urnaknila. V istem času je četrti bataljon izzivalno oblegal Kostanjevico. Dru- go noč so partizani Novo mesto in Kostanjevico še enkrat napadli. V Żabji vasi so spet zažgali tri ba- rake. Dne 29. februarja 1944 je krenil sovražnik z močnejšimi silami in s 4 tankí proti Potovemu vrhu, prodrl v Gabrje, kjer se je ustavil za dve uri, in se nato odpravil mimo Dolža na Cerovec, en del pa je z motorizacijo prek Hrušiče príšel v Sto- piče. Prí tem se mu je posrečilo zasesti koto 356 pri Zajcu (danes pri Milanu Badovincu), Od tocl in od Cerovca je skušal nato čelno in z obkoljevalnim manevrom pregnati partizanske enote in je zato trikrat jurišal, vendar so ga vselej odbili. Srdita bitka je trajala 'cja do mraka. Ponnči so partizan- ske patrulje sovražnika neprestano napadale, šele v zgodnjih jutranjih urah se mu je posrečilo priti v Stopiče. Ko so partizanske enote okrog 8. ure zjutraj spet dobile strelivo, so naskočile Stopiče in sovražnik se je prek Orehka, Hrušice in Slatnika umaknil v Novo mestoßl Štab VII. korpusa je za 27. Íebruar 1944 zauka- zal napad na Zdensko vas-Velike Laśče. Zdensko vas sta napadla XV. brigada in en bataljon XII. brigade, in to ob poinoči dveh havbic 100 mm in treh lažjih topov. Pri tem je Gubčeva brigada va- rovala smer proti Grosupljemu, Cankarjeva bri- gada, ki je v istem času izzivalno napadala Novo rnesto in Kostanjevico, je branila smeri Novo me- sto-Stična in Novo mesto-Żužemberk-Krka, dolenjski odred pa je izzivalno naskakoval Gro- suplje. Velike Lašče je ob pomoči artilerije oble- 105 gala XVIII. divizija z X. brigado. V ta namen je IX. brigada ščitila smer proti Ljubljani prek Tur- jaka, VIII. brigada je izzivalno napadala Kočevje in branila poti iz te smeri, notranjski odred je varoval smer proti Rakeku, istrski odred pa vezal sovražne sile ob progi RekafLjub1ja.na. Petnajsta divizija je V dvodnevnih bojih, ko je obračunala z gospodujočim položajem pri SV. Antonu, s svojo XV. brigado in z enim bataljonom XII, brigade Zdensko vas zasedia. Hkrati je Cankarjeva bri- gada z minometi, mitraljezi in topovi rnočno na.- padla zunanji obrarnbni pas Novega inesta, en bataijon pa je izzívalno oblegai Kostanjevico. Do- lenjski odred je prek žičnih ovir Vdri V Grosuplje, rnedtem ko je Levstikova brigada odbiła sovražno kolono iz Kočevja. Osemnajsta divizija pa Velikih Lašč ni mogla zasesti; ko je sovražniku začela pri- hajati izdatna motorizirana pomoč, jih je prene- haia napadati. Da bi si zagotovil prevoz Vojaštva V Novo mesto in obratno, je sovražnik postavljal postojanke ob Spominski kamen V parku V Dolenjskih Topiicah, kjer je bila 15. marca 1944 ustanovljena I. brigada Vojske državne Varnosti (VDV). Postavile so ga patrulje VDV brigade, ko so obiskale svoja operativna področja 106 cesti Novo rnest0_Št. Peter-Dobrava. Kljub temu se ni čutil dovolj varnega, zato je postavil posto- janko tudi na Trški gori in zgradil bunkerje v cerkvi. Tako je bilo skoraj nujno to sovražno po- stojanko uničiti. Po poročilu štaba XV. divizije z dne 7. marca. 1944 je bilo na tem področju takšnole število sovražnikove vojske: V Novem mestu 750 domobrancev in 350 Nemcev, v Mačkovcu 70 Nemcev in domobrancev, v Št. Petm 80-100, na Griču 30-40, V Kronovem 70, v Beli cerkvi 160, na Trški gori 120 in V Kostanjevici 200 Nemcev in domobrancev. Napad na Trško goro se je začel 10. marca 1944 ob 17. uri. Napadala je Gubčeva brigada z eno havbico iz smeri Golušnik, Češnjice in Bajnof tel' hkrati Varovala smer proti Novemu mestu in izzivaino ogrožala Mačkovec in Kapitelj- ski Marof. Dolenjski odred je ščitil smer proti Leš- nici¬Kronovemu-Beii cerkvi in Śmarjeti. Hav- bico so postavili tako, da bi lahko merila naravnost na trškogorsko cerkev. Novo mesto je z južne stra- ni naskakovala Cankarjeva brigada, Grosuplje XV. brigada, a XII. brigada je branila poti na pod- ročju Šmarje-Laniščeßż Začelo se je Z ognjem iz havbice, iz poljskega topa in treh težkih minornetov. Zaradi debelosti partizani zidu niso prebm. Ob 20. uri 30 minut je navalil na Trško goro drugi. bataljon. Vse tri čete drugega bataljona, določene za napad, so prodrle do 30m pred sovražne bunkerje, Vendar so se morale pred ognjem iz avtomatskega orožja in bombami umakniti. Boji so trajali do 6. ure zju- traj. Że navsezgodaj so proti poiožajem partizan- skih enot krenile sovražne koione iz Št. Petra, Novega mesta, Mačkovca, Izešnice in s Trške gore. Štele so skupaj 800¬1000 mož. Partizani so se morali skoraj povsod umakniti, V Dolenjem Karte- ljevem pa so sovražnika nagnali V brezglav begfif* Cankarjeva brigada, ki je medtem z južne strani napadala Novo mesto, ga je nagnala iz dveh bun- kerjev med cesto Šmihel-Birčna vas in potokom Težka voda. Sovražnik je pobegnil V utrj eni samo- stan in cerkev V Śmihelu. Del partizanskih sil je nato prodrl med prve hiše v Šrnihelu, dalje pa zaradi ognja iz cerkvenega stolpa in bunkerja med progo in cesto Šmihel-Birčna Vas ni rnogel.54 Gubčeva brigada je naslednjo noč ponovno na- padia Trško goro. Ko je sovražnik podnevi 12. mar- ca 1944 nastopil proti položajern partizanskíh enot s še močnejšimi silami, je Gubčeva brigada nehaia obiegati Trško goro, svoje sile pa preusmerila V terenske boje. Dolenjski odred, ki je v tej akciji Varoval poti proti Št. Petru, Beli cerkvi in Šmar- jeti, je imel hude boje in velike žrtve, ziasti med poveijujočimi. V ta čas sodi tudi ustanovitev I. brigade Vojske državne Varnosti (VDV). Ustanovm so jo 15. mar- ca 1944 v Dolenjskih Toplicah. Ker so Varnostno- obveščevalno službo V začetku Ieta 1944 odpravili, je predsedstvo SNOS 1. marca 1944 izdaio odlok o ustanovitvi vojske državne Varnosti, katere osnov- na naloga je bila boj proti peti koloni, hkrati pa z drugimi enotami N OV sodelovati V boju proti so- vražniku. Poveljnik I. brigade VDV je postal J ože Mirtič-Zidar, politični komisar Anton Kranjc-Mi1"- ko, njegov pomočnik Janez Japelj. Brigada je imela pet bataljonov, razporejenih od Trsta do Bele kra- jine, zato so nastopali povsem samostojno. Vsak bataljon je imel tri čete, le peti štiri. Prvi bataljon je bil pri štabu brigade V okolici N ovega mesta in deloval povsod, kjerkoli je bilo potrebno, drugi ba- taljon je bil V Beli krajini, tretji severno od No- Vega mesta, četrti na Notranjskem in peti na Pri- morskem. Prvič so se vsi bataljoni strnili V drugi polovici decembra 1944 na področju Poljanske do- line in Dolenjskih Toplic. Sredi decernbra 1944 se je brigada preimenovala V I. brigado II. divizije narodne obrambeßfi Dne 15. marca 1944 je prispelo iz Novega mesta v Kostanjevico 25 tovornjakov, 2 oklopna avtomo- bila in 2 tanka z domobranci in N emci. Ob 24. uri je sovražnik krenil s to motorizacijo proti Sent- jerneju. Ena kolona se je skozi Orehovec in Śpiler- jevo špico odpravila na koto 939 in tam ob 4. uri zjutraj postavila zasedo. Druga kolona je šla iz Kostanjevice prek Velikih Vodenic in Ržišča. Tretja kolona se je ob 2. uri zjutraj obrnila proti Banu in Javorovicí. Sovražnik je irnel okrog 600 mož, oboroženih z lahkim avtomatskim orožjem in lahkimi minometi. Istega dne se je ena četa četrtega bataljona Cankarjeve brígade, oborožena s tremi puškomitraljezi in eno težko bredo, ob 4. uri zjutraj namenila v zasedo na Ržišče, od koder je proti Velikim Vodenicam poslala patruljo, ki jo je sovražnik mirno pustil mimo. Ob 7. uri se je ta zaseda že spopadla z nasprotnikom; tedaj se je začel boj tudi na Javorovici. Sovražnik je zasedi udaril V hrbet, zato se je morala umakniti. Pri tem je izgubila 8 tovarišev. Urnikala se je proti J avoro- vici; a ker je zmeraj znova padala V sovražne zasede, ni mogla naprej in se je do Večera skrivala ter se nato rešila proti Podgradu. Ena četa četrtega bataljona Cankarjeve brigade je bila na mitingu V Vrhpolju in se je Vrnila na Javorovico 16. marca 1944 ob pol treh zjutraj. Ba- taljonski obveščevalec je ob 4. uri štabu bataljona sporočil, da V Šentjemejski dolini ni nič novega. V štabu bataljona sta bila dva člana štaba brigade, in to Franc Kolar, načelnik štaba, in Jovo Vukša, namestnik poveljnika. Zanimalo ju je, če so pa- trulje poslali V določene smeri in če so postavili za- sede, predvsem na Špilerjevi špici. Poveljnik ba- taljona jima je povedal, da je vse V redu. Ob 6. uri 45 minut je padel prvi strel. Četa je s poveljnikom bataljona odhitela, da bi zasedla bunkerje pred Vasjo. Tu pa je że bil sovražnik in z vso silo užgal po njej, tako da je imela 8 rnrt- vih in Več ranjenih. Ko je poveljník bataljona spo- znal, da so s te strani ogroženi, se je, hoteč zasesti višinske točke, z Vsem bataljonom zatekel proti Špilerjevi špici. Ko je bataljon piišel 300 metrov po čístini, je zaregljalo z vseh strani, Padlo je okrog 50 partizanov, med njími poveljnik bata- ljona. Drugi so zbežali nazaj V vas, a tudi tukaj jih je pričakal sovražnik, ki je prišel s spodnje strani. Namestnik poveljnika se je skušal s 15 borci pre- biti skozi obroč. Sedem borcev z Jovorn Vukšo se je prebilo, drugi so padli. Tisti, ki so ostali v vasi, so se sovražniku predali. Domobranci so jih takoj poştavili V vrste, jih prisilili, da so se sezuli, in jih nato postrelili. Spomenik na Javorovici, kjer je 16. marca 1944 padel skoraj ves IV. bataljon Cankarjeve brigade. Postavil ga je K0 ZB NOV Sentjernej. Vsako leto so tu smu- čarske tekrrie za Cankarjev memorial Boj je trajal eno uro. Okrog 10 borcev se je V kapelici bojevalo z dvema puškomitraljezoma in težko bredo, dokler so imeli kaj streliva. Padel je ves štab bataljona, razen narnestnika poveljnika, ki je bil ranjen. Poleg mrtvih in ranjenih je bato- ljon izgubil tudi precej orožja in opreme. Vsega tega je bil kriv štab bataljona, ki ni pazil na to, ali so šle patrulje in zasede ob določeni uri V določeno smer, ali so straže na svojih mestih in dežurni taborišča budni. Patrulj namreč proti Šentjerneju in Vrhpolju sploh niso poslali. Zasede, ki je sicer bila zmeraj na Špilerjevi špici, tamkaj to noč ni bilo. Stražar je dežurnemu sporočil, da so na cesti avtomobili, dežurni pa tega štabu bata- ljona ni posredoval takoj, ampak šele ob 7. uri, ko se je boj že začel. Bataljon je bil zelo bojevít, so- vražnika je dotlej vselej pognal v beg, bil je poli- tično zrel, a imel je občutek, da je V svojem okolju popolnoma varen. Zato se ni dovolj zavaroval. Mislil je pač, da je preveč snega, da bi ga sovraž- nik mogel presenetiti. Umik iz Vasi je bil otežen, ker je bilo do 40 cm snega. Največja napaka pa je bila V tem, da so borci spali bosi in imeli orožje razmetano. Ko je štab brigade zvedel za napad, je takoj poslal dve četi v pomoč. A ker je bilo do IO7 na Selih in na Zajčjem vrhu. Na Selih je padel poveljnik prvega bataljona Zdravko Firm-Ferči, ko je reševal ranjeno bolničarko. Sovražnik je pre- senetil tudi zasedo I. artilerijskega diviziona pr'i Verdunu. Zaseda se je zatekla proti Plemberku. Topovska baterija je ogrožala Stopiče, vendar se je morala umakniti nad Koroško vas, ker jo je so- vražnik iz Gotne vasi močno obstreljeval iz dveh tankov in s tremi gorskimi topovi. Okrog 10. ure dopoldne so partizani zbrali svoje sile, odločno napadli in pregnali sovražnika v izhodiščne po- ložaje. Dne 3. aprila je sovražnik z okrog 300 možmi krenil iz Novega mesta proti položajem tretjega bataljona Cankarjeve brigade. Do prvega spopada je prišlo ob 5. uri 30 minut pri Ruperč vrhu. So- vražnik je prodrl v Gorenje Lakovnice. Ko sta tretjemu bataljonu prišli na pomoč še dve četi drugega bataljona, so sovražnika pregnali v Do- Ienje Lakovnice. Ker je dobil okrepitev, so parti- zani zasedli položaje nad Gorenjimi Lakovnicami. Razvili so se ogorčeni boji v vasi. Ob 12. uri je začela delati partizanska topovska baterija in so- vražnik jo je v brezglavem begu ubral v Novo mestoß” V prvi polovici aprila 1944 so se vse enote XV. in XVIII. divizije neprestano spopadale s patru- ljami in kolonami, ki so izpadale iz svojih oporišč. V akciji je bilo tudi sovražno letalstvo, ki je bom- bardiralo in mitraljiralo 5. aprila 1944 Ćešnjice, 11. aprila 1944 pa Hrib, Hinje, Pleš in Lopato. Sedmi korpus je spet pripravljai napad na Rib- nico. Pri tem napadu v dneh 19. in 20. aprila 1944 so sodelovale vse brígade XVIII. divizije in artile- rija XV. in XVIII. divizije. Levstikova brigada je varovala smer proti Kočevju, Gubčeva proti Ve- likim Laščam in Żlebiču, Cankarjeva in XII. bri- gada proti Ljubljani in Grosupljemu. Petnajsta brigada in en bataljon Gubčeve brigade pa sta ob- kolila Novo mesto. Prvo noč se napad ni posrečil; artilerija je sicer pravočasno in dobro delovala, po- kvarila pa sta se oba tanka. Medtem je prišel na položaj dolenjski odred, ki naj bi bil napadel Rib- nico drugo noč. A prišel je prepozno, tanku je zmanjkalo bencina in je obtičal v bližini Podsten, kmalu je bil ranjen poveljnik bataljona dolenj- skega odreda, razširila se je vest, da se bliža so- vražni tank, in enote so se začele v precejšnjem neredu umikati. Postojanke niso zavzcli. Ko je bil VII. korpus zaposlen z boji ob progi Ljubljana-Kočevje, so se Nemci iz Grosupljega, Ljubljane, Novega mesta in Sevnice zadnje dni aprila 1944 prebili na črti Ljubljana-Novo mesto in Sevnica-Trebnje¬Źužemberk. Postavili so po- sadko v Trebnjern in Mimi peči, vdrli v dolino Krke ter posadko V Żužemberku povezali s Treb- njem prek postojank v Dobravi in v Dobrniču. Po- stojanke so dobro utrdili in tako zmanjšali mane- vrski prostor VII. korpusa. Videti je bilo, da ho- čejo globlje na osvobojeno ozemlje. To pa jim je preprečiia ofenziva VII. korpusa, ki se je začela 30. aprila 1944 in zaustavila sovražnikove uspehe. Sedmi korpus je drugače porazdelil svoje sile; najprej je hotel uničiti postojanki v Dobravi in v Dobrniču, nato v Żužemberku in se končno vreči z vsemi svojirni močmi na postojanke med Grosup- ljem in Novim mestom ter v dolini Mirne in do kraja obračunatí z njimi. Da bi mogel napasti Źužemberk, je bilo najprej treba zavzeti prometno žilo Trebnje-Źužemberk, Enote XV. divizije so imele nalogo napasti v noči s 30. aprila na 1. maj 1944. Gubčeva brigada je opravila z Dobravo, ki se je od minometov in topov vžgala, in sovražnik se je pod močnim partizan- skim pritiskom prebijal iz Vasi. To se mu je de~ loma posrečilo. Dvanajsta brigada je z enim bata- Ijonom naskočila Dobrnič in zavzela več kakor pol vasi. Bataljon pa se je moral zaradi pritiska iz Dobrave umakniti. Podnevi bi bila morala brigada Dobrnič znova napasti, toda sovražnik se je sam umaknil v Trebnje. Cankarjeva brigada je Treb- nje obkolila in z delom XII. brigade odbiła so- vrażnika, ki je hotel prodreti iz Trebnjega. Lev- stikova brigada je nadzirala smeri proti Velikim Laščam in Ribnici, IX. brigada proti Grosupije- mu-Velikim Laščam-Żužemberku in ljubljan- ska brigada proti Dolenjskim Toplicarn, Dvoru in Novemu mestu. Dne 1. maja 1944 je Gubčeva brigada obkolila Żužemberk, Cankarjeva brigada zavarovala poti proti Trebnjemu, Ajdovcu in Mimi peči, XII. bri- gada pa je bila V rezervi. Ponoči s 1. na 2. maj 1944 je Gubčeva brigada iz smeri Prapreče prodrla v Zužemberk in potisnila sovražníka k Zafari, Cvib- lju in gasiiskemu domu. Toda partizanske enote tega prvega prodora v Żužemberk niso dovolj iz- koristile in dopustile, da jih je sovražnik 2. ma- ja 1944 spet potisnil iz kraja. Dve havbici 100 mm, 1 havbica 75 mm, 4 poljski topovi 75 mm in 2 gor- ska topa 65mm so delovaii iz Budganje vasi in s kote 516. Njihov giavni ciij sta bila Cvibelj in Zafara. Partizani so odlično zadevali. Dne 2. ma- ja 1944 je sovražnik pobegnil s Cviblja. Cerkev je artilerija skoraj popolnoma porušila. Dne 1, ma- ja 1944 zvečer je sovražnik prodiral iz Novega me- sta skozi Prečno in Luknjo na Brezovo rebel' ter po gozdu nad Lipovcem in prek Vinkovega. vrha ter presenetil enote XII. brigade, ki so zapirale Zafaro. Posrečilo se mu je priti v Żužemberk in posadko okrepiti. Pomoč, ki je prihajala od Straże po dolini Krke, sta odbila en bataljon ljubljanske in en bataljon VDV brigade. Sovražno kolono iz Ribnice je na poti proti Źvirčam napadel bataljon IX. brigade; kolono iz Velikih Lašč in Hočevja je dva dni zadrževala IX. brígada. Kolona iz Grosup- ljega pa je 3. maja 1944 prišla na Kitni vrh. Gubčeva brigada je v noči z 2. na 3. maj 1944 spet prodrla v Żužemberk. Pri tem ji je na desnem 109 .E i Spomenik na Jami prí Dvoru, kjer je bila 7. maja 1944 ustanovljena I. al'ti'le-rijsks. brigada, z napisom zgoraj -- Postrwljeno ob 25-letnici ustanovżtve I. Slüvenske artźleríjske brigade 7. maja 1944; spodaj -_ V spomín na borbe prve slovenske artílerźjske brigade v letżh, 1943-1945. Spomenik je postavíl odbor artile- rijske brlgade XV. divízije bregu Krke pomagal en bataljon X. brigade. ?ar- 'cizani so zavzeli skoraj ves kraj, le Zafara, gasilski dom in nekaj hiš se še ni predalo. Dne 2. maja 1944 je sovražno letalstvo bombardiralo partizanske po- ložaje, enkrat z 11, drugič z 9 letali, in popolnoma uničilo vas Reber ter delno Budganjo in Dešečo vas. Gubčevo brigado sta okrepila še dva bataljona X. brigade, ki sta 4. maja 1944 zvečer prešla Krko prí Stranski vasi in potísnila sovražnika od to- varne usnja ter se približala gasilskemu domu. A sovražniku je le uspelo odbiti XII. brigado in s tanki ter tovornjaki prodreti v Źužemberk. Toda medtem ko se je bojeval za ulice, ki so jih V svojíh rokah imeli partizani, se je hkrati pripravljal na umik. Dne 5. maja 1944 ob 4. uri je sovražnik za- pustil Żužeinberk in partizani so ga zjutraj zasedli, Dne 5. maja 1944 je sovražnik pritegnil v to področje močnejše sile iz Ljubljane, iz Novega me- sta in od Litije. Vse njegove kolone so napredo- vale po gozdovih. Brigade XV. divizije so' po bitki za Żužemberk odšle počivat na desno stran Krke, toda že 7. maja 1944 so rnorale na področje Zagra- dec-Muljava-Radohova vas, da bi od tam prodi- rale proti Trebnjemu in prišle sovražniku za hrbet.“° Med napadom na Żužemberk so artilerijski divi- zioni XV. in XVIII. divizije nastopali skupno V sestavu XV. divizije. Po končanih bojih za Żužem- berk so 7. maja 1944 v Vasi Lašče nad Dvorom iz artilerije obeh divizij ustanovili I. artilerijsko bri- gado. Imela je tri divizione, zaščitni bataljon, inže- nirsko-tehnično četo in obveščevalni Vod. Štela je 440 borcev. Za poveljnika brigade je bil imenovan Miha Mišič, za namestnika poveljnika Anton Po- točar, za polítičnega komisarja Franc Turner-Ko- stja, za načelnika štaba brigade pa Aleksander Zupanc. Julija 1944 so brigado pteuredili V dva divizionaßl Po padcu Żužemberka je skušal sovražnik ta predel znova. zavzeti, zato so se med 4. in 14. ma- jem 1944 vrstili ostri boji med Krko in prometno žilo Ljubljana-Novo mesto. Sovražnik se ni dosti ustavljal V postojankah in se bojeval na odprtem. Po obkoljevalnih manevrih in spopadíh V zasedah so ga partizanske enote prisilile, da se je omejil na črto Ljubljana-Novo mesto. Sedmi korpus se je odločil razbiti to sovražni- kovo črto. Zato je glavni udar namenil Trebnjemu, kjer je bilo okrog 360 mož posadke. Za napad sta bili določeni Cankarjeva in artilerijska brigada. Gubčeva in XII. brigada sta se prebili skozi sovraž- nikove Vrste in Vzhodno od ceste Novo mesto- Ljubljana ščítili smeri proti Novemu mestu in Mo- kronogu. Levstikova brigada je varovala smer Ljub1jana¬KočeVje, IX. brigada srneri proti No- vemu mestu in Mirni peči in X. brigada. smer Novo 1'nesto~Żužel'nberk. Ogorčeni boji za Trebnje so trajali 4 dni. Dne 17. maja 1944 so partizani Treb- nje na juriš zavzeli. Teren, na katerern sta bili IX. in del X. brigade, je bil ob glavni cesti, ki drží iz Novega mesta V Mimo peč, in ob cesti Novo mesto-Bršljin-Stra- ža-Żužemberk. Zavarovati je bilo potrebno pred- vsem glavno cesto Mirna peč-Novo mesto in pa- ziti, da sovražnik ne bi prodrl V Jablan in dalje proti Mirni peči, da ne bi prek Dolenje Straże in Brezove rebri príšel za hrbet enotam, ki so napa- dale Trebnje. V Mirni peči je imel okrog 200 mož posadke in 2 tanka. Potrebno ga je bilo pregnati tudi iz Mirne peči. V noči od 16. na 17. maj 1944 je en bataljon IX. brigade oblegal Mirno peč in jo obstreljeval z gorskim topom in minometom ter razbil dva bun- kerja. Drugi bataljon IX. brigade je bil V Kačjih ridah, en bataljon X. brigade na Kuzarjevem kalu, drugi pa nad Luknjo do Straże. Sovražno kolono, ki je 17. maja 1944 zjutraj rinila iz Mime peči proti položajem brigade, je ta odbila in pognala nazaj v Mirno peč. Istí dan je sovražnik prodiral iz Novega mesta V treh kolonah proti Luknji. Z njim so se spoprijeli IX. brigada in dva bataljona X. brigade. Prvi bataljon IX. bri- gade, ki je bil V Kačjih ridah, se je bojeval s ko- lono 100 mož in se zaradi sovražne premoči umak- nil na nove položaje pri vasi Vrh. Sovražna kolona je šla proti vasi Jablan, kjer ji je prvi bataljon IX. brigade udaril V bok in jo pregnal. Drugi ba- taljon IX. brigade je izpod Golobinjeka nagnal ko- lono, ki je hitela proti Mirni peči. Dva bataljona ljubljanske brigade sta imela opraviti s sovraž- nikom, ki se je usmeril proti Luknji. V noči od 17. na 18. maj 1944 sta se bataljona bíla s sovražno kolono okrog 300 mož na položajih Kuzarjev kal- Suhor. Medtem ko sta napadala, jima je prišla za hrbet sovražna motorizacija. Zavzeti sta. morala nove položaje in vztrajati v boju, dokler se sovraž- nik ni umaknil” Ko so se Nemci in clomobranci vračali proti No- vemu rnestu, so v gozdu pod Kuzarjevim kalom naleteli na taborišče tretje čete drugega bataljona ljubljanske brigade. Prišlo je do hudega spopada. V njem sta med drugimi padla Danilo Podobnik in Slavko Petrič. Danilo je bil pomočnik komisarja tretje čete, Slavko pa komandir te čete. V parti- zane sta šla V Sodražici, kjer je bil Slavko doma, Danilo je tam le služboval. V narodnoosvobodilno vojsko sta Vstopíla maja 1942; V roški ofenzivi so ju ujeli in odpeljali V Italijo. Po zlomu Italije sta se Vrnila domov in takoj Vstopila V ljubljansko brigado. Ko je bil ob napadu 17. maja 1944 eden ranjen, ga je skušal drugi rešiti, a so tudi njega po- kosili sovražni streli. Tako sta padla skupaj, kakor sta se skupaj bojevala. Njuni trupli so dekleta s Kala našla że nekaj dni po boju, Vaščani Kala pa so ju pokopali in zazna- menovali njun grob, saj so ju dobro poznali. Pozno jeseni 1945 so Podobnikovi sorodnikí z Vaščani Ku- Ill zarjevega kala obiskali njun skupni grob in s Pe- tričevimi Vred sklenili, naj počivata še naprej v gozdu, kjer sta padlafli* Sedmi korpus je z ofenzivnimi akcijami nadalje- val in že 19. maja 1944 so brigade obkolile Mirno peč. Napadli sta jo Gubčeva in artilerijska brígada. Novo mesto so obkolile štiri brigade: ob cesti Novo mesto-Mirna peč sta bili IX. in XII. brígada, cesto ob Krki je na obeh straneh varovala X. brigada, a južno od Novega mesta je bila XV. brigada. Can- karjeva in Levstikova brigada sta varovali smeri proti Kočevju, Ribnici in Velikim Laščam, kjer je sovražnik zbral velike sile. Mirna peč je bila zelo utrjena, v njej so bili topovi in tanki, branila jo je tudi artilerija iz Novega mesta. Bitka je bila za- grizena in krvava. Brigade niso imele dovolj proti- tankovskih topov. Ogorčeno so odbijale poizkuse sovražnika, da bi napadeni postojanki prišel na pomoč. Na nekatere položaje X. brigade je sovraž- nik tudi po šestkrat brezuspešno jurišal. Po dveh dneh vztrajníh bojev so brigade Mirno peč zavzele, sovražniku pa se je posrečilo pod zaščito tankov pobegniti v Novo mesto. Spominska plošča v Kalanskem gozdu nad. Prečno, kjefr sta 17. maja 1944 padla komandir in pomočnik komisarja 3. čete drugega bataljona ljubljanske bri- gade, z napisom: Podübnik Danílo _ Petrič Sliwlco - padła 17. V. 1944. Postavili so jo dornačini 112 Ti dve zmagi pomenita odločilen preboj ob pro- metni žíli Ljubljana-Novo mesto. Sedmi korpus je nato svoje ofenzivne akcije usmeril v dolino Mirne, kjer je sovražnik postavil postojanko V Tržišču. Postojanko sta napadli ljubljanska in artilerijska brigada. Gubčeva in XII. brigada sta zavarovali vse srneri vzhodno od Novega mesta, XV. brigada smeri južno od Novega mesta, dolenj- ski odred je zašätil smer proti Grosupljemu, Can- karjeva in Levstikova brigada pa proti Kočevju. Ljubljanska brigada je morala najprej uničiti vrsto bunkerjev pri Sv. Juriju, nato pa je v sodelovanju z artilerijsko brigado vdrla v postojanko in jo po nekajurnem boju zavzela. Medtem so se dmge bri- gade ostro spoprijemale s sovražnikom, ki je hotel priti napadeni postojanki na pomoč iz Novega me- sta. XII. brigada ga je odbiła, ko je prodiral iz Sev- nice, a dolenjski. odred si je privoščil kolone iz Višnje gore in Grosupljega. Ta majska ofenziva VII. korpusa je bila največja in najuspešnejša ofenziva partizanskih enot v Sloveniji. Sredi junija 1944 je bilo sovražne ofenzive na jugu države konec, zavezniki pa so se medtem iz- krcali V Franciji. Na željo zavezniškega poveljstva v Italiji je vrhovni štab ukazal vsem svojim eno- tam rušiti železnice po vsej državi. Na slovenskem operativnem področju je imel sovražnik še okrog 130 000 vojakov. Zato so se v vseh predelih bili hudi boji. Sedmi korpus je moral predvsern uni- čevati progo Ljubljana-Trst in se je zato odločil napasti Štampetov most nad Vrhniko. Začelo se je 12. junija 1944. Most je' oblegala Cankarjeva bri- gada, Gubčeva je podirala progo pri Logatcu, XV. brigada pa bunkerje pri Borovnici in Verdu. Can- karjeva brigada je svojo nalogo dobro opravila, potem ko je artilerija razdejala bunkerje ob mostu. Gubčeva brigada je vdrla v Logatec, XV. btigada pa pregnala sovražnika s postaje Verd in razbila oklopni vlak, ki mu je iz Borovnipe hitel na pomoč. Medtern sta Novo mesto zapirali Levstikova bri- gada na severni in ljubljanska brigada na južni strani mesta. Ljubljanska brigada se je hudo spo- padla z Nemci in clomobranci 16. junija 1944, ko je sovražnik prodiral proti njenim položajem z okrog 1000 možmi in 6 tanki. Nad Težko vodo se je en tank pred zaminirano cesto ustavil. Granate iz to- piča so uničile minska polja. Potem so tanki počasi prodirali naprej, za njimi pa Nemci in domobranci. Toda spretno zakríte partizanske strojnice so jih zaustavile in kljub močni podpori svojih topov niso mogli napredovati niti za ped. Morali so se umak- níti v postojanko. Sledilo je nekaj dni zatišjaƒ” Cankarjeva in XII. brigada sta morali nato na I-Irvaško, kjer sta skupno s XIII. hrvaško divizijo napadli Bosiljevo tez' ga 30. junija 1944 osvojili. Po tem se je XII. brigada vrnila v Slovenijo, Can- karjeva pa je odšla v Żumberak. Dne 9. julija 1944 je bil v Metliki velik miting. Sovražno izvidniško letalo je tega dne preletelo mesto, kajti Nemci so že zbirali svoje sile za to, da bi vdrli v Belo krajino. Na položaj Vinomer-Dra- šički steljniki je pri priči odhitela častniška šola. ki je bila v Metliki, na črti Żelebej-Božakovo in ob Kolpi pa je bil belokranjski odred. Takoj so prišle in začele delovati tudi enote XV. divizije _ razen XV. brigade, ki je ostala v Suhi krajini _ in hrvaške enote IV. korpusa. Boji so se bili Vsak dan od 10. julija 1944 dalje, le od 1. do 4. ure je bilo zatišje. Preprečiti je bilo treba sovražniku vpad v Belo krajino, kajti hotel je zdrobiti IV, korpus, zavzeti Żumberak in v Beli krajini uničiti osred- nje slovensko osvobojeno ozemlje. Zelo hudo je bilo V Zumberku in na Gorjancih, kjer je sovražnik hkrati začel z napadi iz Karlovca, Jastrebarskega. Samobora in tudi iz Novega mesta. Ko je zasedel Krašić, Vivodino in Drašiče, se je 15. julija 1944 približal Metliki s 5000 možmi, 18 topovi, 16 mino- meti in z letali začel boj za to rnesto. V takšnem položaju bi bila čelna obrarnba mesta neuspešna. Zato se je operativni štab slovenskih in hrvaških brigad odločil za poseben manever; z enim delom svojih sil zadrževati sovražnikovo jedro, prodirajoče proti Metliki, z udarno sku- pino treh brigad pa pasti čez Gorjance v zaledje sovražnega razporeda in tako ofenzivo razbiti. Cankarjeva in clve hrvaški brigadi so prek Gorjan- cev udarile sovražniku v desni bok in v hrbet in mu tako zmešale načrt in razpored sil. Sovražnik je 16. julija 1944 vdrl v Metliko, a se je moral po poldrugi uri umakniti in drugače razporediti svoje sile. Ker so ga brigade kar naprej zasledovale iz vseh smeri, se je začel umikati. Zapustil je Zum- berak in se zatekel v Karlovac. Partizanska vojska je Żumberak osvobodila, Belo krajino pa rešila okupatorskih in ízdajalskih enot. Ljubljanska brigada je imela vse tiste dni, ko je bila Bela krajina ogrožena, hude boje na Gor- jancih, ker je hotel sovražnik prodirati tudi iz Novega mesta. V prvih dneh je pri tem napredo- val le proti Težki vodi, v naslednjih dneh pa tudi proti Dolžu, Jurni vasi in Koroški vasi. En kilo- rneter pod položaji brigade so se tanki ustavili. Topovska granata je dala znamenje za splošen napad. Tedaj so nastopili tudi partizanski borci in borke. Drdrale so strojnice, pokale puške, bombe, mine. Sovražnik je najmočneje pritiskal v sredini. In prav tam, kjer je bil najbolj močan, prav tam je dobil najmočnejšo klofuto. Na položajih na cesti je namreč brigadna sekretarka SKOJ Majda Śilc zbrala 30 mladih borcev in bork, samih članov in članic SKOJ. Ne meneč se za tanke, ki so że od- drdrali naprej in na katere so naši streljali s proti- tankovskimi puškami, je Inladina planila med ze- lence, ki se takšne predrznosti niso nadejali. Divje so zapokale puśke in zabobnele bombe. Nemci in dornobranci so bili tako presenečeni, da se skoraj 8 _ Spúmenikí naj g0V0l'9 niso upirali. Brezglavo so se spustili v dolino, a tedaj so se oglasili minometalci in jih spremljali na begu ter jim prizadejali nove izgube. Kakor so skojevci in skojevke privihrali, tako so tudi od- vihrali. Umikati so se začeli celo tanki, saj je bil ogenj iz protitankovskih pušk le prehud. Zelenci so rnorali popustiti tudi po drugem in tretjem na- padu. Najprej se je spravila s poti pehota in zvečer še tanki.“ Dne 14. julija 1944 so ob 7. uri zjutraj spet za- bobneli topovi. Hinko Bratož-Oki piše v svojem dnevniku: »Obstreljevanje ni bilo več tako silovito. Čez tri ure so se znova začeli približevati Nemci in domobranci. Opazovalec je sporočil, da jih je samo tristo, zato se nismo dosti zmenili zanje. Bolj nas je skrbelo ropotanje onstran Gorjancev. Tam je Vso noć bobnelo. . . Tudi popoldne so v Novem mestu še nekoliko- krat zagrmeli topovi, nato je vse utihnilo. Ko je po enournem molku zadonel osamljen pok, smo bolj iz radovednosti kakor iz strahu prisluhnili zavijanju granate. Razpočila se je preeej daleč pod nami, med ziclanicami in osamljenirni poslopji. Cez 10 minut pa je v vas prisopihal kurir. Brž smo mu stopili naproti in povprašali: ,Kaj se je zgodilo, da tako hitiš?' Ves zasopel je komaj izjecljal: ,To- variši, 1\/[ajda in Jazbec! Mrtva sta! Ubila ju je granata!^ Mislili smo, da se šali. Toda novica je bila preveč žalostna, da bi jo lahko uporabil za šalo. Odhiteli smo v dolino proti zidanicam. Zraven ene izmed njih sta negibno ležala Majda Šilc in Jazbec-Franc Zidar, a med njima je zíjala V zemlji globoka ko- tanja. Majdi je granata razbila Vrat, Jazbec pa je imel na prsih in trebuhu globoke rane. Kakor blisk se je novica razširila po vseh naših enotah. V bri- gadi je zavladala žalost, saj sta bila Majda in Jazbec, ki je bil šele nekaj dni načelnik štaba bri- gacie, med borci in borkami zaradi svoje skrom- nosti, junaštva in tovarištva zelo priljubljena. Od- nesli so ju V Podgrad, kjer so ju pokopali Z vsemi vojaškimi častmi.‹‹°“ Majda. Šilc se je 'rodila 17. marca 1923 U Kržetih prź Sodražici. Bila je trgouska pomočnica 1: Ljub- ljani. V narodnoosvobodilno gibanje se je takoj vključźla, 19. junija 1942 pa odšla 'u partizane, Bila je borka dolomitskega odreda. in se je zlasti od- likooala kot bolničarka pri reševanju mnjenih s položajev in U skrbi zanje. Po nstanoiøitvi Šercer- jeve brigade je bila do aprila 1943 bolničarka te brigade, nato pa bataljonska sekretarka SKOJ. Kot mladinska aktioistka je bila na I. kongresu ZSM v Kočevski Reki in na II. kangresn USAOJ U Drvarju. Tu jo je srečal Rodoljub Ćolaković, ki je srečanje 2 njo takole opisał: »Seznanil sem se tudi z mlado, priknpno parti- zanko. Bila je v čisti in zlikani oojaški obleki z re- volverjem ob pasn. Ko jo človek pagleda, bi lahko '[13 Spomenik na hribčku Nova gora blizn Težk.e vode na kraju, kjer je padła narodna junakinja Majda Šilc, z napisom: Julźja, 1944 je na tem mestu padła narodní heroj Majda. Śilc, sekretar SKOJ X. brźgade. Tuoj svetul 'uzgled nas vodi 1: trdni borbi za zmago pra- 'uične stvurí naše partíje. Ob trídesetlemici SKOJ CK LMS pomislil, dekle se 'malo ponaša. Vendar je to dekle pmvi vojak, in to že od leta 1941. Ime ji je Majda Šilc, pred vojsko je bżla pomočnźca 1; 'neki ljubljan- ski trgovżni, organizirana skojeuka, pwoborka, 1J'ri2adelma 'u diverzantski skupini 'v Ljubljanż, leta 1941 pa je šla v partizane . . _ Vprašal sem jo, kaj bo delala, ko bo vojska kon- čana. ,Će bom ostola žíva, se bum irrnźla 1: svojo Ljubljano, brez katere ne morem živeti. Delo pa se bo že 'našlo,^' je odgovoríla in se nasmejola z 'vsem obrazem, mladżm, zdmvím, oclkrżtim . . .«-W Bíla je hrabra borka in znała z vzgledom in živo besedo vpliuati na s'uojo okolica in ozgajati mlode borce in borke. Znašla se je 'u 'nevarnih položajźh, kakor na prźmer med nemško oƒenzivo na Ilovź gori in na Mokrcu., kje'r je 'rešźla bataljon s tem, da se je pwa pognala 1: napad. Ko je ljubljanska brigada pod Gorjanci naro- 'vala Belo krajíno prod vdorom Nemcev in domo- brzmcev iz Nowego mesta, se je vrnila s kongresa USAOJ 'v D1¬'ua'rju. Tu pa jo je zadela sovražna gra- 114 nata. Bila je odlikovana z redom narodnega heroja in 22. aprila 1949 prepeljana v grobmlco narodnźh herojev 11 Ljubljani. Ko je bilo bojev za obvarovanje Bele krajine konec, je VII. korpus usmeril svoje sile na se- verno Dolenjsko. Sovražnik je namreč skušal iz svojih oporišč v Kočevju, Velikih Laščah, Šentvidu, Višnji gori in Novem mestu globlje prodirati na osvobojeno ozemlje. V noči od 2. na 3. avgust 1944 se mu je prek partizanskih obrambnih položajev posrečilo vdreti v Żužefmberk, kjer so bili štab XV. divizije, komandi mesta in področja ter rajon- ski odbor OF. Brigade so ga sicer obkolile, vendar mu je uspelo, da se je prebil. V hudih bojih pod Zafaro je padla cela četa_ Štab divizije se je nato preseiil V Budganjo vas, rajonski odbor pa v Stev- čo vas. Da bi preprečil ponovno usposobitev proge Ljubljana-Novo mesto in dokončno preprečil vsa- kršen promet po tej progi, je VII. korpus zaupal XVIII. diviziji nalogo, da razruši šmarski predor in zavzame Škofljico. Do napada je prišlo 13. avgu- sta 1944; ker pa ni bil dovolj pripravljen, poiožaji ne pravilno zasedeni in borci in borke močno utrujeni, ni uspel. Tudi napadi XV. divizije na področju Višnje gore in Stične so bm zaman. Sovražnik je nato začel izpadati iz Šentvida¬ Stične in Novega mesta. Toda to so bile le manjše praske. Zavlaclalo je ne- kakšno zatišje, ki se je zavleklo tja do 20. septem- bra 1944. Osemnajsta divizija je bila južno in južnozahodno od Ljubljane in je ogrožala progo Ljubljana~Postojna, XV. divizija pa je bila v Suhi krajini in je napadala progo Ljub1jana.-Ko- čevje ter preprečevala sovražniku prodreti na osvobojeno ozemlje. Sedmi korpus je medtem pri- pravljal vse potrebno za napad na vse prometne zveze. Po temeijitih pripravah so se nato v dmgi polo- vici septembra 1944 Iotili mostu pri Litiji in po- novno Štampetovega mostu. V akciji na most pri Litiji in na okoliška oporišča so na desni strani Save sodelovale enote XV. divizije, na levi strani pa Šlandrova in Zidanškova brigada. Napad se je začel 20. septembra 1944 ob 17. uri, in to po po- prejšnjem brezuspešnem bombardiranju zavezni- ških letal. Enote XV. divizíje so zavzele sovražno postojanko Poganik in z artilerijo porušiie nekaj bunkerjev na levem in desnem bregu Save. Raz- bile so nemško kolono s 3 tanki iz Litije, ponoči pa so minerske čete podrle most med dvema ste- brama in progo V dolžiní 240 metrov. Toda Sian- drova in Zidanškova brigada, ki sta se vso noč bojevali, mostu z leve strani nista mogli porušiti. Ko so posegli. vmes N emci iz Domžal in Kamnika, sta se morali umakniti. Napad na Stampetov most je 20. septernbra 1944 ob 17. un' začela ljubljanska brigada, IX. brigada pa je zavarovala smeri proti Rakeku i_n Borov- nici. Ko so partizanski borci zlomili sovražnikov odpor V utrjenih položajih okrog mostu, je ljub- ljanska brigada hitro zavzela bunkerje in razdejala podpornik, Visok 22 metrov. Tako so most za pro- met za dalj časa onesposobili. Potem se je XVIII. divizija dva dni bojevala okrog SV. Vida in SV. Trojice z domobranci z Rakeka, iz Velikih Lašč, Ribnice in Borovnice, nato pa se umaknila na od- sek Gomje Jezero-Cerknica, od koder je stalno ogrožala progo Ljubljana-Postojna. Zato jo je sovražnik Vsak dan preganjal z Rakeka in iz Cerk- nice proti Blokam in Loški dolini, iz Postojne proti Loški dolini, iz Kočevja proti Blokam in z Reke proti Babnemu polju. Po štiridnevnih bojih se je XVIII. divizija umaknila proti Gerovemu in Osil- 1'11Cl. Śtab VII. korpusa je hotel uničiti domobransko- nernške postojanke V Višnji gori, Stični in Šentvi- du, kajti sovražnik je iz teh postojank stalno Vpadal na osvobojeno ozemlje ob zgornjem toku Krke in pal'tizanski_m enotam preprečeval, da bi se oskrbo- vale s področja med Novim mestom in Grosupljem, hkrati pa tudi oviral partizanske akcije proti progi Brežice-Zidani most-Ljubljana. Da bi okrepil partizanske enote za predvidene akcije, je poklical glavni štab s Štajerske Šlandrovo (VI.) in Zidanškovo (XI.) brigado. Ti dve brigadi sta 11. ok- tobra 1944 pri Mošeniku prišli čez Savo in se potem prebili na področje Ćatež-SV. Križ pri Litiji. Ko je sovražnik to dognal, je povečal posadke ob pro- metni žili Novo mesto-Ljubljana. Dne 15. okto- bra 1944 je začel s 14. SS policijskim polkom in z domobranskimi enotami iz svojih oporišč napadati XV. divizijo in Šlandrovo ter Zidanškovo brigado, zbrane V širšem predelu okrog Trebnjega, ter do- Važal Vsak dan nove enote. V naslednjih dneh so se boji raztegnili na celotno področje Suhe krajine in V njih so od 17. oktobra 1944 dalje sodelovale skoro Vse enote VII. korpusa. Končali pa so se 24. oktobra 1944, ko se je sovražnik umaknil V svoja oporišča. Med terni boji, ki so terjali veliko žrtev na obeh straneh, so Nemci in domobranci vdrlí V Suho krajino tudi iz Kočevja in Grosup- ljega. Partizanske enote so bile potisnjene proti Bogu. Zaradi spremenjenega stanja je sklenil štab VII. korpusa zavzeti najprej Śentvid. V noči od 24. na 25. oktober 1944 bi bili morali VI. in XI. bri- gada Šentvid napasti, toda do spopada s sovraž- nimi zaščitnicami je prišlo że pri Radohovi Vasi. V boj je posegla tudi XV. brigada, vendar brez uspe- ha. Ker je sovražniku 25. oktobra 1944 prišla iz Ljubljane pomoč s tanki in pehoto, so se brigade zatekle v Suho krajino. Svojega namena niso do- segle, toda sovražnik je moral zdaj ob prometni žili Ljubljana-Novo mesto imeti močnejše sile. Na bojiščih je bilo nato nekaj dni zatišje. Dne 6. novembra 1944 pa je domobranski bataljon iz Šentvida napadel IX. brigado na položajih Jasenov hrib-Vršiček, Ljubljanska brígada je skupno z IX. brigado nagnala sovražnika proti Żvirčam. A že naslednji dan jo je ta iz Żvirč udaril proti Hi- njam, kjer sta ga med Prevolami in Hinjami odbili Levstikova in IX. brigada. Delu sovražnikovih sil pa se je posrečilo priti partizanskim enotam za hrbet in napadel je sprejemno bolnišnico XVIII. divizije v Gradencu. Ta je bila tukaj dotlej Varna, ker so bile okrog in okrog paxtizanske enote. Toda napad je bil tako nepričakovan - izdajalec je pri- peljal domobrance ponoči do bolnišnice - da za- ščitni vod sploh ni mogel nastopiti. Sovražnik je prišel iz smeri Velikega Lipja. Ranjeni so si po- magali, kakor so vedeli in znali. V eni hiši so jih dornobranci vse pobili, V dveh hišah nekaj laže ranili, V eni hiši pa je domačim uspelo, da so jih poskrili. Zdaj je sovražnik neprestano napadal enote VII. korpusa in izpadal V smeri Bela krajine. Priprav- ljal se je torej na Vdor V Belo krajino, kar naj bi po načrtu potekalo V dveh glavnih srnereh: iz No- vega mesta in iz Kočevja. V Novein mestu je bil bataljon 14. SS policijskega polka in 6 čet domo- brancev. Ti so se razdelili V dve skupini. Glavna skupina, sestavljena iz treh nemških in iz treh do- mobranskih čet, je 13. novernbra 1944 ob 6. uri krenila iz Novega mesta, se po stranskih poteh pretihotapila do Uršnih sel in se začela v Vasi utr- jevati. Tu je naletela na prve partizanske enote XII. brigade. V Kočevju pa so se zbrali domobran- ski bataljoni z Rakeka, iz Stične, Šentvida in Velikih Lašč. Poleg njih sta bila tam še dva nemška. bata- ljona. Te enote so V noči s 13. na 14. november 1944 začele prodirati v treh kolonah, Ena kolona jo je mahnila po poti Kočevje-Livold-Mozelj-Knežja lipa-Nemška loka-Mavrlen. Glavna kolona je šla za prvo, da bi iz Nemške loke krenila proti K0- privniku, tretja kolona pa je šla V smeri Kopriv- nika proti Mačkovcu. Novomeška glavna skupina se je 14. novem- bra 1944 skozi Radoho in Pribišje prebila proti Se- miču. Da bi jo dohitela, je druga skupina zgodaj zjutraj istega dne krenila iz Novega mesta skozi Šmihel-Birčno vas in Uršna sela. Predhodnica kočevske skupine se je že V zgodnjem meglenem jutru pokazala na Mavrlenu, Tanči gori in na Stražnem vrhu, manjši oddelki pa so hiteli proti Kanižarici in Ćrnomlju. Tu so požgali meščansko šolo in se Vmili. Partizanske enote so bile prav V tem času precej daleč - XV. divizija na levem in XVIII. divizija na desnem bregu Krke, XII. bri- gada pa je bila pod Gorjanci na odseku Konec- Vinja vas. Štab VII. korpusa je manjšim zaščitnim enotam, ki jih je imel na voljo -_ zaščitni brigadi, delu belokranjskega odreda, dopolnitvenemu bata- ljonu VII. korpusa in častniškí šoli _ ukazal, naj sovražnika vznemirjajo, dokler ne pridejo enote XV. in XVIII. divizije. 115 Pred tem je glavni štab pripravljal napad na Ribnico in Kočevje. Ker pa je bilo treba brigade zaradi neprestanih bojev v Suhi krajini in Topliški dolini na novo oskrbeti s strelivom, so napad odložili. Enote XVIIĹ divizije, Šlandrova in Zi- danškova brigada so ostale v Suhi krajini, XV. di- vizíja pa je morala izzivalno napadati Novo mesto, Šentjernej in Kostanjevicoi Dne 13. novembra 1944 so brigade odhajale na nove položajez XV. brígada proti Šentjerneju z nalogo, da ga napade, Gubčeva brigada na odsek Potov vrh_Ratež-Smolenja vas zato, da napade utrdbe V Źabji vasi, Cankarjeva brigada na odsek Vodenice-Kočarija, da napade Kostanjevico, in XII. brigada, da se z odseka K0- nec-Vinja vas pomakne bliže k Novemu mestu, na področje Težka voda-Stranska vas-Ruperč vrh, da prepreči snvražnikov prodor proti Težki vodi in Vavti vasi ter proti Dolenjskim Topiicam. Tako je glavna sovražna skupina, ki je prodirala iz Novega mesta, pri. Uršníh selih trčila na XII. bri- gado, ki je zasedala nove položaje. V noči od 13. na 14. november 1944 je prišlo med obema enotama do obstreljevanja. Obe novomeški sovražni sku- pini sta napredovali proti Semiču, kamer je ena prišla proti večeru, druga pa je odšla proti Pri- Spominski kamen v gozdu nad Luknjo prí Prečni ne- znaní. partizanki, ki je padła tu novembra 1944. Posta- Vil ga je KO ZB NOV Prečna 116 bišju, da bi zavarovala glavno kolono, ko bi se vračala iz Semíča. Medtem je prišla v to področje Gubčeva brigada. Obe brigadi sta sovražnika ob- koiili in ga gonili do Uršnih sel, kjer ga je napadla Cankarjeva brigada. Le rnanjšemu delu je uspelo pobegnítí V Novo mestoi Še hujší poraz je doživela skupina iz Kočevja. Štab XVIII. divizije je 14. XI. 1944 zgodaj zjutraj dobil poveije, naj takoj pošlje brigade prek Roga v Belo krajino, kjer sovražnik ogroža Črnomelj. Levstikova in ljubljanska brigada sta s posebnim udarnim bataljonom pospešeno krenili skozi Smu- ko, Stari Log in Rajhenav. Dne 15. novembra 1944 so njune enote začele zasedati položaje okrog Ko- privnika. Levstikova brigada in posebni bataljon sta postavila zasedo med Nemško Ioko in Hribonx. Sovražna skupina, ki so jo prek Miklarjev potisnili h Koprivniku, je bila kmalu v mreži. Razvíla se je ostra bitka. Ljubljanska brigada je skoraj v istem času napadla nemško-domobransko skupino pri Kopr-ivniku in jo po celodnevnem boju pognala V beg. Na bojišču so ostala Vsa motorna vozila in topovi. S tem porazom se je vdor proti Beli kra- jini nehal. Do konca vojske ni tjakaj več stopila sovražna noga” Nato je štab VII. korpusa zaukazal, da naj XVIII. divizija 18. novembra 1944 s sodelovanjem zavez- niškega letalstva napade Kočevje. Levstikova in artilerijska brigada sta pritískali iz smeri Šalka vas, IX. brigada od rudnika proti postaji, posebni bataljon pa od Cvišlerjev. Mesto so że bombardi- rala zavezniška Ietala, omenjene partizanske enote pa so začele z napadorn šele popoidne. Iz Ribnice je odhitela mestu na pomoč sovražna kolona, ki jo je Levstikova brigada sicer zaustavljala, a se ji je vseeno posrečilo prebiti se v Koičevje. Sovražnik je dobil okrepitve, naše brigade pa so mesto tri dni zaman oblegale. Dne 21. novembra 1944 so odne- hale in odšle proti Koprivníku. Ob koncu novembra 1944 so se brigade na svojih premikih s sovražnikom stalno spopadale. V enem takšnih spopadov je v gozdovih nad Prečno padla mlada partizanka, ki so ji domačini postavili spo- menik. V gozdu nad Prečno je bilo partizansko ta- borišče, med partizani pa tudi mlado črnolaso deklet baje učiteijica. Taborišče je bilo verjetno izdano, Nemci in domobranci so ga napadli izne- nada, Presenečenim partizanom in partizankam se jc urnik posrečil, le rnlado dekle je za zmeraj ostalo v teh gozdovih. Pokopali so jo tam, kjer je padła” V vrste naše narodnoosvobodilne vojske so tiste čase v vse večjem številu vstopali avstrijskí proti- fašistično razpoloženi vojni ujetniki in vojaški be- guni. Za hitrejše zbiranje Avstrijcev, ki so bili V Sioveniji, sta bili urejeni dve bazi: ena na Štajer- skem in ena v okolici Črnomlja. Glavni štab je 24, novernbra 1944 ustanovil prvi avstrijski bata- ljon. Ker je prihajalo v Ljubljansko pokrajino tudi vedno več mobilizirancev s tržaškega in tržiškega I področja _ med njimi precej Italijanov ~ je glavní štab 16. decembra 1944 ustanovil še itali- jansko narodnoosvobodilno brigado Fontanot (ime- novano tako po dveh bratih Fontanot iz Furlanije, padlih v bojih proti nacistom), ki je prišla V sestav XVIII. dívizije, Tako sta bili ob koncu 1944 v se- stavu VII. korpusa tudi dve tujerodni vojaški enoti. Dne 1. decembra 1944 so V Stavči vasi ustanovili jurišni bataljon XV. divizíje, ki je štel sprva 81 Ijudi. Sestavljale so ga tri čete po 25 borcev, 4 člani štaba in 2 kurirja. Bataljon je imel ob ustanovitvi 12 lahkih strojnic, vsak borec pa brzostrelko in bombe_ Za poveljnika bataljona so imenovali Ru- dija Pušenjaka-Uragana in za komisarja Míleta Pavlina. Vsi borci jurišnega bataljona so moralí takole priseči: »J az, borec juríšnega bataljona, pri- segam pred slovenskirn narodem, da se born za osvoboditev domovine častno boril. Če se tej pri- segi sramotno izneverim, naj me zadene pravična kazen in naj padem pod streli svojih tovarišev.‹‹ V bataljonu so bili sami rnladi borci, stari naj- več 25 let‹1“° Decembra 1944 je VII. korpus spet poizkušal obvladatí prometne poti Novo mesto-Grosuplje, zato je prišlo med 5. in 12. decembrom 1944 okrog Občin pri Trebnjem do hudih bojev enot XVIII. di- vizije. Vendar je sovražniku uspelo do konca Ieta 1944 utrditi prometno zvezo Šentvid-‹Novo mesto z novími oporišči. Ker so bile enote XV. in XVIII. divizije potisnjene južno od te črte, se je opera- tivno področje VII. korpusa znatno zmanjšalo. Spominska plošča v Stavčí vasi, kjer je bíl 1. de- cembra 1944 ustanovljen jurišni bataljon XV. divizije. Vzidal jo je odbor juriśnega bataljona 117 TV15 Kurirske postaje in zveze so bile posebnost na- šega narodnoosvobodilnega boja. Ustanav1jali smo jih zato, da so vzdrževale hitre, varne in stalne stike med vojaškimi štabi in političnimi organi, torej za prenašanje uradne pošte in pošiljk. S pomočjo kurirskih postaj so potovali tudi vojaški in politični voditelji. Kurirske postaje so skrbele za prenašanje literature, povezovale so vse usta- nove in organizacije s centralnim komitejem. Bile so večinoma v gozdovih, na zelo skritih krajih in mnogokrat celo v podzemnih bunkerjih, Zveze so morale delovati podnevi in ponoči, poleti in po- zimi, V dežju in snegu. V njih so delali najbolj predani komunisti in komunistke, saj je bilo delo kurirjev in kur-irk nadvse pomembno in nevarno. Začetke teh postaj zasledimo junija 1942, po- množile in okrepile pa. so se po italijanski ofenzivi. Tedaj so po Notranjskem, Dolenjskem in V Beli krajini nastajale kurirske postaje in kurirske zve- ze, ki so se obdržale vse do konca vojske. V letih 1943, 1944 in 1945 so se razvile tudi po drugih slovenskih pokrajinah. Za prvo obdobje, od septernbra 1942 do začetka 1943, je značilno ustanavljanje kurirskih postaj, njihova organizacijska in funkcionalna ureditev na Dolenjskem, Notranjskem in v Beli krajini. Nekatere postaje so bile stalne, druge so se selile, Plošča v vasi Občice na hiši, kjer je bila komanda re- lejnjh postaj, z napisem: V osvohodilni vojni je 1: tej hiši delovala od 1944 do 1945 komanda relejnih kurir- skih postaj Sloveníje, organizator in voditelj 145 po- staj štajerskega, dolenjsko-notmnjslcega, prímorskega, gorenjskega in koroškega 'relejnega sektorja. Poleg te plošče je piošča kurirjem in kurirkamt Obe ploščí je vzidal šta‹b komande relejnih postaj 118 pač glede na sovražnikov pritisk. Središče kurir- skih zvez je bilo v prvem obdobju v Polhograj- skih Dolomitih, kjer je bilo tedaj vodstvo narodno- osvobodilnega gibanja in od koder sta vodili dve kurirski zvezi na Dolenjsko. Od TV (terenski vod) 1 v Polhograjskih Dolomitih na Podlipoglav _ TV 2, do Metnaja pri Stični _ TV 3, od tam na Mirno _ TV 4 in J agodnik pri Hmeljniku _ TV 5, proti Gorjancem _ TV 6, v Ravnace _ 'IV 7 in nato prek Bojancev _ TV 8 in Stražnega vrha _ TV 9 na Hrvaško. Druga kurirska zveza se je od te odcepila sprva v J agodniku, pozneje V Mimi in šla prek Brezove rebri _ TV 16 na Pogorelec _ TV 15, Pugled _ TV 14 in dalje prek Suhe kra- jine in Ribniške doline. Redne zveze med postajami so se v tem času vzdrževale po javkah, ki so bile približno na pol pota med posameznirni postajami. Na te javke so prihajale kurirske patrulje z obeh sosednjih po- staj. Od postaje do postaje je bilo približno 6-8 ur hoda. V gozdu nad Starimi žagami so po italijanski ofenzivi postavili leseno barako, kamor se je nase- Iila TV 15, ki je po vrnitvi vodstva osvobodilnega gibanja na Rog spomladi 1943 postala osrednja kurirska postaja in je ostala to vse do osvo- boditve. Od tod so potekale zveze vodilnih organov narodnoosvobodilnega gibanja z vsemi slovenskimi pokrajinami. Leta 1944 se je osrednja kurirska postaja TV 15 preselila v vas Občice nad Polja- nami. Leta 1943 smo postavili tudi komande linij _ dolenjske in notranjske _ ki so skrbele za vzdrževanje kurirskih zvez, za vojaško in poli- tično delo na kurirskih postajah. Decembra 1943 smo ustanovili komando relejnih postaj (tedaj je bilo okrog 100 postaj z okrog 800 kurirji in kurir- kami). Ker so se rnedtem že razvile kurirske po- staje tudi v drugih poktajinah Slovenije, smo V začetku leta 1944 ustanovili tri relejna področja s samostojnimi kornandami, le d0lenjsko-no1;ra.nj- sko relejno področje je bilo podrejeno naravnost komandi relejnih postaj. Najhujše obdobje za kurirske zveze je bila zima 1944/45. In tako je bilo prav v tem času najteže prehajati prek Dolenjske, čez Savo in seveda prav tako prek drugih predelov Slovenije, kjer se je sovražnik Ioteval večjih vojaških ukrepov. Zato so bile med kurirji in kurirkami največje žrtve prav v zadnjih mesecih. Padlo jih je okrog t1'isto.1°1 Da bi Nemci zagotovili umik svojih čet Z Bal- kana in iz Italije, so morali v Sloveniji zavarovati in povečati zmogljivost prometnih žil, ki je bila zaradi neprestanih napadov partizanskih enot skoraj za tri četrtine rnanjša kakor pred vojsko. Zato so že od septembra. 1944 gradm utrjene ob- rambne poiožaje. Ena 'cakšnih obrambnih črt je potekala od iziiva Sotle prek Brežic po dolini Krke do Novega mesta in Źužemberka, nato k SV. Gregor- ju, na Cerknico, Javornik, Postojno in Nanos. Z no- vimi oporišči V Velikem Gabru, Občinah pri Treb- njem, V Trebnjem, pri SV. Ani, V Ponikvah, Mirni peči in na Daljnem vrhu so Nemci čvrsto obvladaii prometno žilo Novo mesto-Grosuplje in si s tem ustvarili takšne pogoje za nadaljnje prodiranje čez Krko, da bi se bili lahko združili s svojimi siiami v Ribnici in Kočevju. Zato je glavni štab sklenil z enotanii VII. korpusa napasti nemško- domobranske postojanke in se najprej odločii za napad na Občine pri Trebnjem. Začelo se je 1. ja- nuarja 1945, Napadala sta jurišni bataljon XV. di- vizije in Cankarjeva brigada. Druge enote XV. divizije so zavarovale smeri proti Vrhtrebnjernu, Grmadi in Griču ter na črti Babna gora-Kore- nitka, enote XVIII. divizije pa proti Ponikvam, SV. Ani in Mimi peči. Ker zavezniki niso bombar- dirali sovražnih položajev, kakor je bilo dogo- vorjeno, se je napad začel šele ob 16. uri, po arti- Ierijski uvodni pripravi. Po nekoliko juriših so enote Cankarjeve brigade obviadale zunanjo ob- rambno črto, toda oporišča niso mogie zavzeti. Że prvi dan je na položajih vseh brigad prišlo do ogorčenih bojev, ker so obkoljeni postojanki hi- 'celi na pomoč iz Sentvida, Stične, Trebnjega, No- vega mesta in še od drugod. Po tridnevnih bojih, v katerih so sodelovaii 14. SS policijski polk, SS Iovski bataljon in vseh šest domobranskih bata- ljonov, je Inoral VII. korpus nenati napadati in je v nasiednjih dneh vodil obrambne boje okrog Dobrave in Dobmiča ter na desnem bregu Krke okrog I-Iinj in Polorna. V Hinjah je po izdaji padlo veliko borcev VDV bataljona. V cerkvi na Hribu so domobranci imeli skrivno radijsko postajo in bili prek nje povezani z domobranci v Kočevju. Boji so trajali do 7. januarja 1945, ko so se so- vražne enote umaknile V svoja oporišča. Enote VII. korpusa so se pomaknile v Suho krajino in v naslednjih dneh je bila njihova aktivnost ome- jena ie na patruljne spopade. Dne 17. januarja Zadnji boj| za osvoboditev 1945 pa je prišlo do ostrih bojev, ker je sovražnik prodirai iz Ambrusa, Brezovega dola in iz Visejca. Deveta brigada se jc iz Ratij in z Lopate umakniia na Toplo reber, a Levstikova brigada je bila obkoljena na Vrhu in na Selih. Dva dni so divjali boji in en bataljon se je z velikirni žrtvami prebil do Veiikega Lipja. Ker je sovražniku prihajala pomoč, se je brigada zatekla V Kot pri Smuki. Nato so v Veliko Lipje vdrli spočiti borci in borke IX. brigade in jurišnega bataijona XVIII. divizije ter prisilili sovražnika k urniku. Nemci in domobranci so se skušali s svojimi po- stojankami čirn bolj približati Bogu. Tega pa niso mogli uresničiti niti iz Beie krajine niti iz Novega mesta; to bi bili lahko napravili samo iz Suhe krajine. Z napadi v Suhi krajini in V doiini Krke pa so hoteli hkrati odvrniti pozornost partizanskih enot od proge Zidani most-Zagreb, kjer so tedaj premeščali neke svoje vojaške enote iz Sarnobora preko Brefžic v Ceije in Maribor. Dne 23. januarja 1945 so boji v Suhi krajiní prenehali, ker se je sovražnik začasno umakníl V oporišča. Ob koncu januarja 1945 so nemško-domobranske enote na Dolenjskem često napadale enote XV. divizije vzhodno in južno od Novega mesta ter enote XVIII. divizije jugozahodno od Źužemberka. Enote XVIII. divizije so v prvi polovici iebruarja 1945 večkrat vznemirjale sovražno oporišče v Stranski vasi pri Źužemberku, ki pa ga niso mogle zavzeti, ampak so samo porušile nekaj mostov čez Krko. Enote XV. divizije so razdejaie rnostova v Gotni vasi in Śmihelu pri Novem mestu. Zavez- níška letala so v tem času pogosteje bombardirala sovražna oporišča. V noči od 9. na 10. februar 1945 sta diviziji zarnenjali položaje. Sovražni napadi februarja 1945 so imeli boij značaj vznemirjanja partizanskih enot in prido- bivanja časa za ízgradnjo utrjenih položajev in prometnih pati. Dne 19. februarja 1945 so iz Strug proti Hinjam vdirale sovražne kolone, Ena od njih se je pretihotapila do Smuke, kjer je bil tedaj štab XV. divizije in pri njem tudi člana CK ko- munistične stranke Avstrije Willy Frank in Willy Höger. V zmedi, ki je nastala zaradi presenečenja, sta oba padla in šele, ko sta prihiteli na pornoč Cankarjeva in XII. brigada, se je sovražriik urnak- nil proti Hinjarn in v Poiorn. Boji so trajali do 22. februarja 1945, ko se je moral sovražnik zateči proti Strugam. A že naslednji dan je spet začel 119 prodirati V Suho krajino V dveh smereh, toda enote dolenjskega odreda, Gubčeve, Cankarjeve in be‹ lokranjske brigade so ga odbile. Med temi nemško-domobranskimi akcijami V Suhi krajini so domobranci nadaljevali s svojirni zločini nad civilnim prebivalstvom. Zadnje mesece pred osvoboditvijo je V tem predelu padla pod nji- hovo morilsko roko vrsta narodnoosvobodilnemu boju predanih in prizadevnih ljudi, predvsem ves aktiv SKOJ V Źužernberku. Mati umorjene skojevke Vere Pirc je 0 tistih strašnih dnevih V Żužemberku zapisalaz »Dne 19. íebruarja 1945 so domobranci začeli Z aretacijami. Niso Vzeli Vseh naenkrat. Naš mlin so obkolili sredi dopoldneva 20. februarja 1945. Domobrance je Vodil njihov poveljnik iz posto- janke na levem bregu Krke. Med potjo V mlin je aretirai Ano Zalašček, mater mladinke Anice. Ko je hčerka zvedela za materino aretacijo, je prihi- . . Plošča na stavbi obnata Iskre V Żužemberku v spomin članicam in članu aktiva SKOJ V Żužemberku, ki so jih domobralici umorili februarja 1945. Vzidal jo je G0 LMS 120 tela v mlin in povedala domobrancem, da je ona tista, ki jo iščejo, in naj puste rnater pri miru. Moja hčerka Vera je imela že nekaj' časa hude slutnje. Nekoč mi je rekla Vsa zaskrbljenaz Ce me bodo prijeli, me bodo tudi ubili, Dobila je Več obvestil, naj se umakne, ker ji grozi nevarnost, a jih ni upoštevala. Sin, ki je padel, ji je pred. odho- dom V partizane naročil, naj ostane doma, kjer je njeno delo najbolj potrebno. Vztrajala je do konca. Skupaj s čianicami in članom SKOJ so od 19. do 21. [ebruarja 1945 vzeli in zverinsko pobili še Več drugih Żrtev, med njimí največ žena in deklet. Podivjancem ni bilo dovolj, da so aretirali Tilko Rojc, članico SKOJ, odhiteli so še po njeno mater Tilko, rojeno Dular. V naročju je imela najmlaj- šega otroka, ko so ji ukazali, da rnora z njirni na zaslišanje. I-Iotela je oditi kar z otrokorn V naročju, pa so ji rekli, da ga ni treba jemati s seboj, ker se bo takoj vrnila. A tudi ta žrtev jim je bila pre- malo. Vzeli so še njeno mater Ano Dular in jo pobili skupaj s hčerko in vnukinjo. Premalo jim je bilo, da so pobili tri sestre skojevkez Ljubo, Sonjo in komaj šestnajstletno Melito Hotko. Are- 'cirali so še njihovo mater Amalijo in očeta Alojza Hotko in jih skupaj pomorili. Sina Dušana pa so Nemci ustrelili že oktobra 1943. Vzeli in pobili so enaindvajsetletno zdravnikovo ženo Ljubo Debe- ljak in še jim ni bilo dovolj krvi. Bili smo obupani in naskrivaj smo nenehno iskali grobove žrtev. Znance in prijatelje, ki so imeli polja tostran in onstran Krke, smo prosili, naj nam pomagajo pri iskanju njihovih grobov, a brez uspeha. Morílci so govorili, da so jih poslali na delo in da so živi _ . _ Po osvoboditvi so našli V globoki jami trupla mladih skojevk, zaznamenova- na s sledovi strašnega mučenja.«1°2 Marca 1945 so sovražne enote na Suho krajino vse bolj pritiskale. Partizanske enote so se z njimi ves čas spopadale okrog Hinj in Lašč. Zlasti hudi boji so bili od 10. do 13. marca 1945, ker je sovraž- nik z rnočnimi silamí navalil proti Suhi krajini, a so ga odbili. Prodrl je sicer V Hinje, toda Gub- čeva brigada in jurišni bataljon sta ga že 13. marca 1945 pregnala. Dne 27. marca 1945 je' XVIII. di- vízíja oblegala Korinj in Kal, pa ju ni mogla za- vzeti. Na operativnem področju VII. korpusa se je sovražniku do konca marca 1945 posrečiio obvla- datí prometne zveze Novo mesto_Ljub1jana, Ljubljana_Kočevje in Grahovo-Bloke-Ribnica. Prve dni aprila 1945 ga ni bilo dosti čutiti. Pri- pravil je le rnanjše izpade na položaje XV. dívizíje južno od Novega mesta in XVIII. dívizije V Suhi krajini. Ker je dobro zasedel položaje na črti Ko- stanjevica-Novo mesto_Krka_Struge-Ribnica -Kočevje, je bilo jasno, da jo namerava uporabiti za sprejem svojih enot, ki so se pod pritiskom jugoslovanske armade umikale, in potem od tod napasti VII. korpus v Suhi krajini ter obvladati prometne zveze Novo mesto-Metlika in Vinica¬ Črnomeij-Żužemberk. Tako bi se mu bila od- prla pot iz Prokupja in iz Gorskega Kotara proti Ljubijani. Z oporišči V severozahodnem delu Suhe krajine in ob progi Grosuplje-Kočevje bi bila pretrgana zveza partizanskih enot na Dolenjskern in Notranjskem. Ker se sovražnik ni premaknil, se je štab VII. korpusa odločil napasti Struga. Nalo- go naj bi bila opravila XVIII. divizija, XV. pa je obkolila Kai in Żužemberk. Ta napad je sovpadei z začetkom sovražne ofenzive proti Kočevskemu Rogu. Ko so se partizanske enote 6. apriia 1945 med 3. in 4. urn zjutraj zbrale na izhodiščnih po- Iožajih, so jim sovražne enote že udarile v hrbet. S tem prvim udarcem je sovražnik uničil zdrav- stveno službo Levstikove brigade; rešila sta se le zdravnik in bolničar. Nastala je splošna znieda in umik na Vse strani. Ko so partizani svoje vrste uredm, so napadli Struge. Ker pa je sovražnik dobil okrepitve, so se obrnili čez cesto Dvor-Stari Log-Kočevje proti Rogu. Iz postojanke Vinkov Vrh je sovražnik stalno ogrožal partizanske položaje na desnem bregu Krke. Zato se je štab XV. divizije odločil, da Vinkov vrh napade. V noči. na 9. april 1945 sta Cankarjeva in XII. brigada z jurišnim bataljonom prešli na levi breg Krke, naskočili sovražne posto- janke Vinkov vrh, Veliki in Srednji Lipovec, Mač- kovec in Sadinjo Vas. Jurišni bataljon in en ba- taljon XII. brigade sta po vročih bojih zasedla Vinkov Vrh, Cankarjeva brigada je pregnala so- Vražnika iz Malega in Srednjega Lipovca, dva bataljona XII. brigade pa sta osvojila Mačkovec. Ker' je začei sovražnik medtem dobivati okrepitve, so moraie brigade takoj na desni breg Krke. V hudih bojih je sovražnik potisnil partizanske enote na črto Novo mesto-Dolenjske Toplice-Podhosta -Topla rebel'-Kočevska Reka¬Gotenica¬Pre- zid. Vrhovni štab jugoslovanske armade je 14. aprila 1945 naročil IV. armadi, naj odločno prodira dalje proti Reki in Trstu. Zaradi tega je sovražnik uredil obrambno črto od Kraljevice prek Delnic in Ko- čevja do Żužemberka, ni je pa povezal, arnpak z Vrsto trdnih oporišč le zavaroval pomernbnejše smeri proti severozahodu. Na desnem boku IV. armade je bil VII. korpus, ki je branil njene poiožaje V prostoru Novo mesto -Dolenjske Toplice-Żužemberk; XV. divizija je bila V predelu Topla. reber_Komolec, XVIII. di- vizija pa na področju So1;eska~Težka voda, Bri- gąde XV. in' XV111. divizije S0 bne zafadi naprę- stanih bojev V zadnjih mesecih močno izčipane in števílčno razredčene. Dne 16. aprila 1945 je štel VII. korpus 10.261 borcev in bork na mestu, po spisku 12.251 borcev in bork.1“3 Le silnemu ju- naštvu in skrajni požrtvovalnosti slehernega borca in sleherne borke ter enot gre zasługa, da so V tej veliki zadnji sovražni ofenzivi spioh še iahko vzdržaii. Obstajala je nevarnost, da brígade na tako široki fronti ne bodo mogle zadržati številčno še dokaj močnega sovražníka, ki si je na Vse na- čine prizadeval, da bi si zagotovil ne samo nemo- ten umik, ampak da bi hkrati narodnoosvobodilni vojski napravíi čim Več škode tako V materialu kakor tudi V Ijudeh. V pospešenem pohodu jim je prišia V odiočiinih treriutkih na pomoč V. preko- morska brigada, ki je 17. aprila 1945 iz osvoboje- nega Gospića prek Ogulina pri Vinici stopila na siovenska tla. Sovražnik je 18. aprila 1945 V poznih nočnih urah vdrl prek Podturna do Starih žag in hotel naprej proti Beli krajirii. Peta prekomorska brigada je krenila z Brezij nad Semičern proti Starim žagam in se prvič spopadla z njim pri Riglju nad Podstenicami. Naglo se je umaknil V Podtum, kjer ga je brigada obkoiila, Vendar se mu je posrečilo dobiti pomoč iz Soteske. Ko pa je nastopil še jurišni bataljon XV. divizije, se je nioral 19. aprila 1945 ob 3. uri V brezglavem begu zateči V Sotesko. Dne 20. aprila 1945 je bila V. prekomorska brigada razpuščena, njeni borci in borke pa so okrepili druge slovenske brigade.1“ Glavni štab je 20. aprila 1945 ustanovil tako ime- novano kočevsko skupino, ki so jo sestavljali Lev- stikova in Gubčeva brigada, notranjski odred in prva brigada narodne obrambe; napadala naj bi okrog Banjaloke, Cvišlerjev in Livolda. Dne 25. aprila 1945 je VII. korpus prišel neposredno pod poveljstvo IV. armade. Sovražnik je navaijeval na XVIII. divizijo na področju Težka Voda-Pod1ju- ben-Podturen, na XV. divizijo pa na prostoru Grofja miza-Kunč, Bil je zelo vztrajen; pridru- žile so se mu tudi iz jugovzhodnih predelov umi- kajoče se enote raznih izdajalskih skupin. Očitno je bílo, da hoče preprečiti združitev IV. arrnade in VII. korpusa ter istočasno zagotoviti svojim četam umik V Avstrijo. Dne 25. aprila 1945 se je iz Novega mesta usme- ril proti Birčni vasi in Drganjirn seiom, proti So- teski-Podturnu-Riglju in proti Pogorelcu-Fa- berjevemu križu. Zato je štab VII. korpusa Can- karjevo brigado in jurišni bataljon XVIII. divizije premestii iz Vinice k Drganjim selorn. V Italiji so inedtern zavezniške čete hitro na- predovale in 29. aprila 1945 je bila ob 14. uri pod- pisana Vdaja nemških čet V Italiji. Zato je Vrhovni. poveljnik jugoslovanske armade Josip Broz Tito 27. apriia 1945 ukazai IV. armadi, naj nagio pro- dira proti Trstu. Štab IV. armade je določil, naj se VII. korpus prebije iz Starega trga ob Koipi proti Kočevju, Ribnici in Ljubljani zato, da bi Varoval njen desni bok in osvobodil Ljubljano. Za zvezo med IV. armado in VII. korpusem je bila določena XXIX. (hercegovska) divizija, ki naj bi prek Mašuna in Pivke tez' Postojne napredovala proti Ljubljani. 121 Tedaj, ko je VII. korpus dobil odlok štaba IV. armade 0 premíku, je bíla XV. divizija v Kočev- skem Rogu, XVIII. divizija južno od črte Soteska ~Težka voda, kočevska skupina okrog Banjaloke, XXIX. divizija pa na področju Osi1nica~Brod na Kolpi. Kakor hitro so divízije prejele povelje, so takoj krenile v določene jim smeri. Petnajsta di- Vizija je 30. aprila 1945 prodirala proti Banjaloki, da bi se pripravila za napad na Kočevje, XVIII. divizija pa, da bi razbíla sovražnika na Velikih Blokah, V smeri Brod na Ko1pi-KužeIj-Čabar- Prezid. Nemci in domobranci so jo pred XV. divi- zijo ubrali V Kočevje, rnedtem ko so se četniki in srbski dobrovoljski korpus umikali proti Grča- ricam in Rakitnici. Devetindvajseta divizija je začela 1. maja 1945 okrog 14. ure napadati Postojno in jo do polnoči zasedla. S tem je bila odstranjena nevarnost, da bi sovražnik iz Ljubljane ogrožal delovanje IV. armade. Petnajsta divizija se je tolkla za pristop h Kočevju in začela 3. maja 1945 mesto obiegaii. Boji so trajali ves dan, toda sovražnika niso pre- gnali. V mraku se je sam umaknil proti Ribnici. V noči S 3. na 4. maj 1945 je bilo Kočevje osvo- bojeno. Deveta brígada se je takoj Iotila umi- kajoče se kolone, vendar ji ni prizadejala izgub. Sovražne sile so iz Novega mesta in Suhe krajine bežale brez pritiska partizanskih enot. Pač pa se je sovražnik skušal upiraii V Ribnici, a je moral takoj popustiti. Umikal se je tako hitro, da so mu enote XV. in XVIII. divizije, ki so ga zasledovale, komaj sledile. Upiral, čeprav šibkeje, se je le še V Velikih Laščah, ki jih je XVIII. divi- zija osvobodila V noči na 6. maj 1945. Dne 6. maja 1945 je XV. divizija na cesti Višnja gora7Grosup- lje razbila sovražnu motorizirano kolono, ki je bežala iz Novega mesta proti Ljubljani in prišla do 122 Grosupljega, Sovražnik se je po krajšem spopadu zatekel na Mali Lipoglav. Devetindvajseta divizija je medtem hitela iz Po- stojne proti Ljubljani in 5. maja 1945 prišla na področje Borovnica_Vrhnika-Horjul. Potem ko so partizanske enote zavzele Višnjo goro, Grosup- lje, Pijavo gorico, Burovnico, Verd in Vrhniko, se je sovražnik umaknil na zunanjo obrambno črto okrog Ljubljane. Dne 7. maja 1945 so začele enote VII. korpusa to črto napadati. Na vseh odsekih fronte so trajali ves dan srditi boji in se zavlekli pozno v noč. Dne 8. maja je XVIII. divizija po zelo hudih spopadih zavzela Orle in Lavrico ter pregnala sovražnika na Golovec in Rudnik. Pet- najsta divizija je osvajala Bizovik in Dobrunje, XXIX. divizija pa je zavzela Log. Sovražník se je močno branil, okrog 23. ure pa se začel umikati iz Ljubljane proti Kranju in Kamniku. Dne 9. maja 1945 so partizanske enote vkorakale v Ljubljano. Osemnajsta divizija je ostala v mestu, XV. pa se je pognala proti Kamniku in spotoma razorožila nekaj tisoč sovražnih vojakov. Devetin- dvajseta divizija je osvobodila Skofjo Loko in Kranj ter 11. maja 1945 premagala srditi sovražni- kov odpor na črti Radov1jica7'I`ržič. Dne 7. maja je štab II. armade napotil svoje di- vizije proti zahodu: IV. divizijo v Brežice, X. V Krško in III, divizíjo v Metliko in Novo mesto. Tretja divizija je V dneh od 10. do 13. maja 1945 napredovala iz Novega mesta proti Zidanernu mo- stu in dalje proti Kranju; po dolini Save pa je pro- dirala IV. divizija. Tako je bila tudi Dolenjska po štirih najtežjih, a hkrati najbolj slavnih letih svoje zgodovine končno osvobojena in zaživela je svobodno življe- nje v svobodni Sloveniji in svobodni novi Jugo- slaviji. Narodni heroj Martin Kotar Narodna heroja. padla zunaj Dolenjske MARTIN KOTAR Martin Kotar se je rodil 19. julija 1922 v Veli- kem Banu pri Šentjerneju. Po pokiicu je bíl pe- kovski pomočnik. V partizane je odšel v začetku leta 1942, star komaj 19 let. Najprej je bil V gor- Spominska plosca na rojstni hiši narodniegą heroja Martina Kotarja v Velikem Banu pri Šentjerneju z napisem: V tej hiši je bíl fojen 19. julżju. 1922 narodnź heroj Martin Kotar, komandam bat. SNOUB »Toneta Tomšiča«, padel na Štajerskem 2. marca 1944. Karel Katar, rogi. 24. akt. 1924, padel kot borec 21. jan. 1944. - Nežka Kotar, roj. 26. dec. 1920, padła kot mladinska alctivistka 11. dec. 1943. Praviien datum smrti narod- nega heroja Martina Kotarja je 20. april 1944. Ploščo je vzidal K0 ZB NOV Šentjernej 124 janskern bataljonu, nato pa v belokranjskem od- redu. Kot eden najbolj bojevitih članov SKOJ se je navdušeno priglasil V I. slovensko udarno bri- gado Toneta Tomšiča. Bil je borec, desetar, vodnik in komandir čete. Zaradi izrednega junaštva, ve- like priljubljenosti in kot vzoren komunist je po- stal poveljnik bataljona v Tomšičevi brigadi. Eden njegovih borcev piše: »Martin Kotar ni bil samo junak prve Vrste in izvrsten poveljnik, bil je tudi resničen tovariš. Vsa brigada je Vedeia, da je v fe- bruarski ofenzivi 1944 rešil onernoglo tovarišico Daro, ki bi bila sicer gotovo ostaia V visokern sne- gu. Kolikokrat je na pohodu prijel za strojnico in razbremenil onemoglega mitraljezca. Vselej in za vsakogar je imel veder smehljaj, prešeren in na- gajiv, prihajajoč od srca. .. Na Plešivici v Suhi krajini je prvi jurišal, zaplenil italijansko zastavo in se končno spustil s sovražniki V boj na nož, ker je njemu in njegovim zmanjkalo streliva.‹‹ Veliko ohranjenih poročil štaba XIV. divizije navaja med prvimi junaki Tornšičeve brigade tudi njega. Tako ga prikazuje poročilo z dne 25. marca 1944 kot izredno hrabrega na pohodu XIV. divizije na Štajersko. Tudi v poročilu z dne 28. apriia 1944 beremo 0 njem koi: o junaku, ki je jurišal na čelu bataljona pri Moravčah, v Soteski pri Kamniku, pri Gornjem gradu in drugod. Bil je zelo ponosen na to, da je častnik slavne Titove arrnade. Prav na dan pred smrtjo so mu povedali, da je napredoval v čin kapetana. To ga je tako vzradostilo, da je na- slednji dan V spopadih z Nemci spet vzel v roke mitraljez, ki ga je imel tako rad še od takrat, ko je bi1 mitraljezec. Kot poveljnik je zmeraj obdržal pregled nad svojimi in sovražnimi siiami. ter svojo enoto vselej uspešno vodil. O njegovi smrti be- remo: »Dne 20. aprila je Šlandrova brigada napadla Šmartno V Tuhinjski dolini, Tomšičeva brigada pa je morala preprečiti nemško posredovanje iz Kam- nika. Drugi bataijon je v neposredni biižini Kam- nika zasedel obe strani ceste. Ena četa je zasedla levo stran ceste v srneri Vranje peči, druga po- bočje desno od ceste, desno od nje pa tretja četa rob gozdiča nad Vrhpoljem. Strma pobočja in dober pregled proti cesti so dajala izvrstne polo- žaje. Zveza med četami je bila dobra in povelja so se razločno slišala. Drugi bataljoni so nadzorovaii okolico tja do Černivca. Narodni heroj Vinko Simončič-Gašper `›` \l ¬1 ` 3 Noč je bila mima in tudi dopoldne se ni zgodilo nič posebnega. Okrog poldneva so se nenadoma prikazali Nemci: dva okiopna avtomobila, za njima pa pehota. Pri Nevljici sta se oklopnika ločila od pehote in šla pogledat, če je Varno nadaljevati pot. K0 sta prišla do našezasede, sta se ustavíla, ker je bila cesta zasekana. Tik nad cesto sta bili V zasedi naša protitankovska puška in strojnica. N aši so se dobro Vkopali, a strojničar in protitankovski stre- lec sta bila tako presenečena, da nista Vžgala po njih. Šele ko sta se vozili obrnili, sta se znašla in začela nažigati. Enemu oklopniku je, čeprav je bi1 poškodovan, uspelo pobegniti, drugi se je na pol prevrnil V potok, se naslonii ob hišo ter začel na- bijati po naših. Tudi naš ogenj je bil hud; tedaj je en poiicist skočil iz okiopníka in bežai skozi vso našo zasedo. Spotorna se je slačii in odmetaval opravo, ki ga je ovírala. Vsi so streljali nanj, a je le ušel proti Kavranu. Za njim je odhitel kurir brigadnega komisarja. Medtem sem zbral nekaj bornbašev. Skočm smo v hišo in skozi okna začeli metati bombe V oklop- nik. Nato smo vanj vdrli, Zaplenili smo strojnico tipa ,šarec', lahki rninomet, 10 pušk, veliko stre- Iiva in ročnih bomb. Vozilo srno polili z bencinom in zažgali. V bataljonu je bilo veliko navdušenje, Z novo strojnico je odšel na položaj Lojze Savinjśek in takoj začel sekati po sovražniku. Nemci so se bili medtem že razvm v strelce ter hoteli čez hrib priti na pomoč napadenima oklopnikoma. Toda bridko so se zmotili, zakaj na robu jih je čakala dobro oborožena četa, V kateri je bil tudi Kotar. Zareg- ljale so naše strojnice in zapokale puške. Potem so naši jurišali. Nemci so bežali, nekoliko pa jih je obležalo. Toda bili so Vendarle v prernoči in nasa četa se je morala počasi umikati. Nemci so zasedli ugodnejše položaje. Kotar je stal za debelo smreko in streljal po sovražnikíh. Dosti jih je zadel, zakaj orožje v njegovih rokah je le redkokdaj zgrešiio sovražnika . . . Pod cev njegove brzostrelke je prišel tudi so- vražni častnik... Ko se je zvrnii, je Kotar pre- zgodaj skoičil k ubitemu in prerešetale so ga krogle iz brzostrelke nekega ranjenega Nemca. Med borci je zavreio, Pritisnili so in posrečilo se jim je oteti njegovo truplo in orožje. Odnesli so ga v dolino, kjer so ga pokrili s smrekovirni ve- jamii Čez nekaj dni so ga aktivisti. pokopali, ker je brigada że odšla v nove boje. -_ Po osvoboditvi so ga prekopali in se-daj počiva v grobnici V Tuhi- nju_«1na 126 VINKO SIMONČIČ-GAŠPER Vinko Simončič se je rodil 19. januarja 1914 na Čatežu pri Tre-bnjem. Po poklicu je bil delavec. Pred vojsko se politično ni uveljavljal. V narodno- osvobodilno vojsko je stopil leta 1942 in že no- vembra istega leta postai član KPS. V narodno- osvobodilni vojski so se izraziie njegove zrnožnosti, njegova izredna hrabrost in iznajdijivost, Oprav- ljal je razne dolžnosti; bil je komandir voda, čete, poveljnik bataljona. Jeseni 1942 je bil vodnik dru- gega voda notranjskega odreda in slovel kot naj- hrabrejši vodnik. Poleti 1943 je postal komandir čete v Tomšičevi brigadi. Po zlornu Italije, ko so nastajale nove partizanske enote in so najbolj pre- kaijeni v njih prevzemali vodüne položaje, je po- stal poveljnik bataljonai Ko se je XIV. divizija odpravljala na svoj Ie- gendarni pohod na Štajersko, je postai namestnik poveljnika XIII. brigade. Bil je zmeraj med svo- jimi, zmeraj z bataljonom na položaju. Zlasti se je izkazal v številnih prebojih, predvsem pa 18. fe- bruarja 1944, ko se je divizija v globokem snegu in mrazu prebijala prek Paškega Kozjaka med Do- Iičem in SV. Marjeto. Njegov in Efenkov bataljon sta predrla sovražni obroč in Vsaj del divizije je dosegel Pohorje. Po osvoboditvi Gornje Savinjske doline je postal poveijnik koroške grupe odredov. Najbolj pa se je njegova hrabrost in vojaška spretnost pokazala v bitki prí Črni, kjer se je vzhodnokoroški odred več dni spopadal s sovraž- nikom. V teh bojih je svojim poveljeval, jih spod- bujal, navduševal in jim Vlival poguma. Pet dni so jurišali z ene in z druge strani, položaji so menja- vali gospodarje, Nemci so še zmeraj napadali, bata- ljoni pa so odbijali napad za napadom. Nato so se sovražniki začeli vračati v Črno. Udarne skupine odreda so jim sledile vse do Črne. Dne 28, avgu- sta 1944 je bilo bitke konec. Največ zasług za to zmago ima prav on. Za uspeh v tej bitki je čestital borcem in borkam celo zavezniški maršal Alexan- der, njemu _ poveljniku pa še posebej za mojstr- sko Vodenje operacij,1°° Ko je bii v pozni jeseni 1944 na Štajerskem član vrhovnega štaba in član CK KPJ Franc Leskošek in spoznal njegovo hrabrost, bojevítost in izredne zmožnosti, ga je predlagal za odlikovanje z redom narodnega heroja in za poveljnika XIV. divizije. Toda le kratek čas je opravljal to dolžnost. Pri napadu na sovražno postojanko v Blagovici je bíl nevarno ranjen in je umrl 7. novembra 1944. In naslednji dan so ga z vsemi vojaškimi častrni po- kopali na pokopališču v Gornjem gradu, ,Í _ W w Ľ __ W í _ _ ll \_ ¿ 1ly`l'.J«"` _]‹"Í_Å]I Hfiy Ę í, v|,|"` Po vojski umrli narodni heroj IVAN KOVAČIČ-EFENKA Ivan Kovačíč-Efenka se je rodil 281 januarja 1921 V Dolenjem Podborštu pri Mirni peči V družini vaškega kovača z devetimi otroki. Że zgodaj je okušal revščino in zato krnalu spoznal, da je rešitev le v novi družbi, temelječi na pravičnih družbenih odnosihi V Ljubljani se je izučil pekovske obrtii Leta 1941 se je takoj odzval klicu komunistične stranke in že maja začel sodelovati V osvobodilnem gibanju, V partizane pa je šel 2. januarja 1942. Najprej je požrtvovalno opravljal kurirske posle. V bojih okrog Źužemberka in Novega mesta je po- kazal Veliko junaštva. Kmalu je posüal politični komisar čete V zahodnodolenjskem odredu in takoj nato komandir čete, s katero je izpeljal več uspeš- nih akcij, tako na primer uničenje italijanske ko- lone pri Zagradcu in več napadov na vlaki Kot komandir čete V Tomšičevi brigadi je sodeloval V bojih med roško ofenzivo in V Jelenovem žiebu tel" V raznih spopadih Z belogardistí. Spomladi 1943 je postai poveijnik bataljona V Tomšičevi brigadi, a že julija istega leta narnestnik poveljnika brigade. Odlikoval se je V številnih bit- kah na Dolenjskem in Notranjskem. Dajal je stvari revolucije zmeraj več in postal mobilizator novih 128 sil, priljubljen, priznan in nspešen Vojaški Vodi- telj, ki je s svojim vzgledom krepil borbeno za- Vest, pogurn in tovarištvo V zaupanih mu enotah. Njegovo zaupanje V človekz-1 je tudi iz njega na- redilo človeka, ki so mu borci in borke brezmejno verovali. Takšni odnosi v njegovi enoti so jačali njeno udarno silo, da je bila zmožna premagovati največje napore in dosegatí največje uspehe, kar se je še posebno pokazało na slavnem pohodu XIV. divizije na Štajersko. Kot poveljnik Tomšičeve bri- gade se je z zagrizenim jurišem prebii s Paškega Kozjaka na Pohorje, da se je nato na Graški gori pri Šoštanju združil z ostalimi delí divizije. Junija 1944 je postal namestnik poveljnika XIV. divizije, mesec dni pozneje pa četrte operativne cone. Januarja 1945 so ga imenovali za. koman- danta. XIV. divizije. Zmagovito jo je vodil V hudih bojih po zahodnih in južnih predelih Pohorja, maja 1945 pa se je V Topolščici njegovim enotam vdala nemška balkanska arrnadna skupina generała Von Löhra. Nato je divizija pohitela na Koroško do Ce- lovca in pred starim knežjim prestolom na Gospo- svetskem polju postavila partizansko stražo. Leta 1953 je bil odlikovan z re-dom narodnega heroja. Urnrl je 13. novembra 1963, bojujoč se tudi po vojski za novo družbo in novega človeka. Spomenik sredi vasi v Beli cerkvi z imeni 21 borcev, 2 talcev in 20 žrtev. Postavil ga je K0 ZB NOV Bela cerkev Sporninska plošča na gasilskem domu v Dolenjskih Toplicah, posvečena 5 padlim gasilcem. Vzidalo jo je gasilsko društvo Dolenjske Toplice Spominski kamen poleg Beceletove dømačije na hrib- čku Cerovec pri Lakovnicah z napisom: Ta košček 'naše dolenjske zemlje so v 'useh letih osvobodilne vojne zvesto bramie zaščime edinice parfizanskih obo- roženih sil in s tem preprečevale som-ažniku udar 'U predele osvobojenega, ozemlja. Pfż tem so premnogi padli in tako plučali krvni dzwek za našo svobodo. Njim 'u zahvalo in spomin je leta 1969 postavila KO ZB NOV Bźrčna nas to spomźnsko obeležje. Spominska plosca na obrxovljenern domu na Frati z napisem: Obnovljena »F1atu« je posvečemz spomínu vseh borcev NOV in aktivistov OF, ki so se med NOV tu zbifrali in se usposabljali za trdo borbo in žrwovali svoja življenja za osvoboditev. Vzidal jo je okrajni od- bor ZB NOV Novo mesto Ł' Spomenik na Cviblju nad Żužemberkom, lqer je vklesanih nad 1200 imen, med njimi ime narodnega heroja Dušana Jereba. Tu počíva v skupni grübnici tudí veliko neznaníh junakov in junakinj, ki jim nihče nikoli ne bo vedel imena. V Żužemberku in okolíci je v dolgotrajnem boju, razd_ro~b1jenem na stotine večjih in manj- ših Spopadov, dočakála svoj zlom oborožena sila slovenske raakcije. Partízanske sile so od. tod brax1iLe svo- bodno ozemlje Bele krajíne. Zato je vísoko v nebo segajoči spomeník simbol zmage Iuči nad temo, svetle Sedanjosfi nad mračno preteklostjo. Postavil ga je GO ZB NOV Slovenije 133 \ › \ ; E Í Spomenik na pokopališču v Dolenjskih Toplicah, po›‹ svečen 41 znzmim in 20 neznanim borcem - med temi 6 borcem ítalíjanske brigade Fonhanot- her 16 žrtvam, z napisom: Vas, ki z žrtva/mi sie zajezili uníčujoči plaz -_ dokler ljudstvo bo živelo - nilcdar u pozabo ne zagrne čas. Postavíl ga je KO ZB NOV Dolenjske Teplice Spominski kamen desno od pLaninskega duma na Frati z imeni 12 borcev, 8 aktivismv in 2 taloev bar z na- pisom: Lovska zveza Novo 'mesto za domovina padlim lovcem 1941-1945 Spomenik na pokopaliscu v Dolenjih Kamencah z na- pisom: Skromen domek partźzlmov, kjer sta pokopana dva znana in dva neznana borca. Postavil ga je KO ZB NOV Kamenœ Spomenik na pokopaliscu v Gabrju z imen-i 19 borcev in 11 žrbev, a omenja še 8 naših neznaníh borcev in 6 neznanih borcev italijanske brigade Fonfanot. Postavil ga je KO ZB NOV Gabrje 1 1 í 4 1 I 136 Spornenik na pokopalíšču na Dolžu z imeni 8 borcev, 2 žrbev in z omembo 18 neznanih borcev. Postavil ga je KO ZB NOV Stopiče Spominska plošča na železničarskem domu na Goluš- niku_ Vzidal jo je- kolekfiv železniške postaje Novo rnesto Spomenik na pokopaliscu v Dolenji Straží z imeni 10 tœv in 18 borcev. Postavil ga je KO ZB NOV Straža ;pomenik na pokopališču v Gorenjem Kąrbeljevem z meni 17 borcev in 2 žrbev tez' z napisorn: C1181: in slava ludlím v Zjudskż revoluciji. Pustavil ga je KO ZB NOV Šarteljevo W H '_ ¬ :=‹_=,-.›„ -.~.;._' ; ;,;.=.T-¿-_-=›~u:f:'_f':=A A* V E E. Spomenik sredi vasi na Drganjih selih z imeni 15 bor~ cev in 2 žrtev ter z napisom: Slava pœdlim borcem 1941~1945. Postavil ga je K0 ZB NOV Straža Spomenik v vasi Gorenje Sušice 2 imení 8 borcev in 45 žrtev tel' z napisom: Svoboda je ljubezen _ in kruh _ in sreča, _ umretź zanju slaua je največja _ žźveti zanjo je mljvíšjí cilj. Postavil ga je KO ZB NOV Go- renje Sušice Spomenik na pokopališču na Drganjih selih z imeni 17 borcev in 2 žrtev ter z napisem: Ko Pride na mojih krilih pomlad - čez polje 'uih1'aZ bcm - in čez gofo - in dimw svobodo prosløwljal in fast. Srečko Koso- vel. Postavil ga je K0 ZB NOV Straža Spomenik na Laščah nad Dvorom s 46 imeni in napi- som: Padlź borcí NOV. Postavil ga je KO ZB NOV Dvor I _ \ X I , \ \ 1 | lz J Y Y- A 1 u Spomenik sredi vasi Dvor pri Żužemberku z ímení. 156 borcev in žrbev. Poshavil ga je K0 ZB NOV Dvor Grobišče na pokopališču V Minxi peči Z imeni 78 bor- cev in 32 žrtev. Uredil ga je K0 ZB NOV 1VI.irna peč Spomenik sredi vasi Gabrje z 49 imeni in z napisom: V spomźn borcem padlźm za svobodo. Postavil ga je KO ZB NOV Gabrje Plošča V osnovrú šoli Mirna peč Z napisoin: Tu šola je bila zgrajena 1; spomín vsem s tega območja, ki so v osvobodilnem boju in Tevolucijí žrtvovali življenja za svobodu, in nosi ime domačína narodnega heroja Imma Ko'uačiča~Eƒenke. Vzidal jo je K0 ZB NOV Mirna peč › ~¬-¿.:„_¿;f* “Ą 4 * 1 E \ z Š?  I \ aŜ; ;z i 'I z k Spomenik in grobišče v Zgornjem Hrastniku z napi- som: Tu so grobovi 69 jumzlcov NOB. Zvesti vi branilci domovine _ vnzša čast in slava ne pfemíne - sovfagu ste do smrti se uzrrli - 'nilcdar ne boste v srcźh nam umrli. Postavíl ga je G0 ZB NOV Slovenije Spominska plošča v veži kmetíjske šole na Grmu z napisem: Spomínu gojencev, ki so 'D wstah mzrudno- osvnbodílne vojske življenje dali za srečo 'našega ljud- stva. postavila, ob svojí sedemdesetłetnici kmetijskll sola na Gfmu. 18. 11. 1886 - 21. 10. 1956 Spomenik v Gorenjem Polju prl Softeski z imení 24 borcev in 7 žrízev her z napisem: Slmm padlím borcem iz žrtvam ƒašistżčnega nßsilja, 1; NOB 1941-1945. Po- Sßvil ga je KO ZB NOV P01je‹S0te'Sk.a špominska plošča v veži šolskega centra za kovinarsko :troko v Novem mestu z napisem: V slauo in čast po- mwili to stcwbo 'vsem mojstrom, pomočnikom in va- iencem, ki so dali svoje življenje za zmago ljudske wolucije. Odkrita 29. oktobra 1959. Vzídal jo je uči- eljski zbor šolskega centna L Ł, td '‹\ \'., \ L Spomenik sredi vasi v Gorenji Sfrraži z imeni 25 bor- cev, 4 talcev in 11 žrtev. Postavil ga je K0 ZB NOV Straža Spominska plošča 14 borcem 'm 12 žrtvam na zadruž- nem domu v Bršljínu z napisem: Za svobodo so daro- vali svoja, življengífl. . _ _ (Slede imena.) Večna jim slava! Vzídal jo je KO ZB NOV Bršljin \ Spomenik na pokopališču v Gorenjí Straži z imeni 10 borcev, 2 žrtzev in 1 talke. Postavil ga je KO ZB NOV Straža Spomenik na pokopališču v Orehovící z imeni 32 borf cev in aktivistov ter 12 žrtev in z napisem: Vsem zna- nim in dvanajstim neznanim borcem, ki So darouflli življenja za neodvisnost, večnø, slava in hvala ter lahka slovenska. zemlja. Postavil ga je K0 ZB NOV Orehovica 10 _ Spomeniki naj ĘOVOIE I Spomenjk na pokopališču na Gorenjih Sušícah, posve¬ čen okrog vasi padlim neznanim borcem, z napisom: Beli so ~ beli so - češnje cvetovż ›- tenmí, pretemni _ so mlcev grobovi - kakor pomsni galebi nad vodo _ taki so padli zu našo svobodo. Postavil ga je K0 ZB NOV Gorenje Sušioe Velika spomínska plošča na pokopalíšču na Otočcu z lmení 48 borcev, 36 žrtev in 12 talcev. Posvečena je tudi mnogim neznanim borcem. Poestavil jo je KO ZB NOV Otočec Spomenjk V Gorenjem Vrhpolju sredj vasi z napisem: Zdaj pa pfelij se mi pesem -_ U mhel, prerahel dih - čez gomile zaplanuj - da Icamaj zgzme se sapictl pomladanja - in s tiho solzo orosi spomźn _ vseh njžh _ ki duša pod trdo ruša v swoboda jim sanjm V spomin borcem in aktivistom gorjanskega področja in bratskega sodelovanja 8 hrvaškimi partiznmi postauile ob 25-letnici usumoviwe gorjzmskegzz bamljona orgaf nízacije ZB NOV Krško in Nova mesto. 23. julija 1967 Grobišče v Starem Logu z napisem na živi skali: V trajen spomin 31 ranjencem, umrlim 1; tej bolníšnici v letih 1944-1945. Hvaležna swobodna domovína. Gro- bišče je uredil G0 ZB NOV Sloverúje Íł “Č L' `.. Í I Ê 'Spomenik na pokopališču v Gradišču pri Šentjerneju z imeni 22 borcev in 9 žrbev ter z napisem: Slava padfim za ljudsko revolucíjo. Postavíl ga je KO ZB N OV Orehovica Spomínska plošča v osnovni šolí Šenßjernej z ímeni 74 borcev, 45 talcev in 26 žrtev ter napisom: Razumeli me bosre. 8 lcalcśno tugo sem spremljala rakve. Rzzzumeli me boste, da sem to prenesla, ker sem. uedela, da sem dala svoje otroke 1; dar domovini za osvoboditev slo- venskega narodu. Na plošči je tudi ime narodnega he- roja Martina Kotarja, po katerern se šola imenuje. Vzidal jo je KO ZB NOV Šentjernej Spomenjk na pokopfllišču v Grobljah z Łmeni 13 bor- cev, 6 talcev in 1 žrtve ter z napisem: O vi niste mrtví, vi le spite. Postavil ga je KO ZB NOV Šentjemej Spomenik v Šmarju pri Šentjerneju, posvečen 15 zna¬ nim in 11 neznanim borcem ter 6 žrtvam. Postavil ga je K0 ZB NOV Śentjernej 149 'v i V āfl 1 1 `| 1 Spømenik ptí bolnišnici Jelendol z napisom: V spomân na 45 junakov. _ Na trdo pot ste šlí _ za nas izkrvaf veli _ zato 'ruzš md žívi - in boste vi živeli. - Spo- min na 'uas žźvi _ za nas gorí Zjubezen - 'lmš gfob it hmm, častí - in sława sźje čezenj. (Lily Navy) Postavíl ga je G0 ZB NOV Sluvenije Spominska plošča na gasilskem domu v Šmarjeti s 4 imeni in z napisem: Za zmnzgo ljudske revülucije so dm rovalí življenja gasílcí. Vzidalo jo je gasilsko društvo Šrnarjeta Spomenik v Komarní vasi z 78 imeni in napisem: To- :-;ri.šem, umrlźm v partizanski bolnišnici Spodnji Hmsmik, in tovarišem, ki so podlegli 1'a'n.am na 1' 17 9- rozu t roske balníšnice. Pustavil ga je GO ZB NOV Słovenije :śà 'r osnovni šoli Šmarjeta Z napisøm: Za napra- k .iol.n*ta. in vsem, ki so 1; osunbodilnem boju in re- žrtvovali življenja za, svoboclo, je bitą ta šola :jem in ob 25-letníci osvobodżtve odprta. Vzidal jo K0 ZZB NOV Šmarjeta * «« . „ Śf, ` 1 V«~§‹w,;;~:=::í' , › \ U ` 1 .,„ , `-z -Y » J* = _ 2: „~ ; Z \ ƒv.„ ~_1 ¿¿::„.:¿,_¿,, 3, .,„ yz- A ` , . , 4 .zm 151 `\ Ł L u A \ \ ~› Spomenik in grobišče, kjer je stala bolnišnica Lesen kamen, z 11 imeni in napisom: Borci NOV, umrli v bolnici Lesen kamen. Postavil ga je GO ZB NOV S10- venije Spominskí kamen na pokopalíšču v Šmihelu pri No* vem mestu z imení 22 borcev in 29 žrtev ter' z napisem: Pudlim borcem. Pustavil ga je KO ZB NOV Šmihel Spomenik na Malem Slatníku ob cestí Novo mesfzo- Šentjernej z imeni 20 borcev in 17 talcev ter z napi- som: V spomin padlim borcem 12 NOV 1941-1945. Postavíl ga je K0 ZB NOV Mali Slatnik Spomenik v Vavti vasi pred pokupališčem na kraju, kjer so streljali talce, z napisem: Talcem ƒuśističnega temrja 1941-1945. Postavil ga je K0 OF Vavta vas. Okupator je 16‹ avgusta 1942 obkolil Meniško vas, Loško vas tez' Podhosto, pobral 91 ljudi in jih 20 ustrelil V Vavti vasi \ \\` '- W Spominska loża pred študijsko knjižnico v Novem mestu. Na ploščah so imena 129 borcev in bork, 6 narodnih herojev, 53 ubitih in umrlih, 58 imen žrtev bombnih napadov,2imenitalcevt/er besedilo: Źivljenje smo dali - 1188 smo žrtvovali - kot v težkih sta, dneh _ nam velelź dolžnost in zavest - 1;' vas dalje živimo _ ker vaša vsežiua. smo vest - 'use dni naj bo z vami _ spomín naj vnm dfamź - da mislí, ki zanjo smo umrlż -‹ ostane vsak zvest. Pred ložo sta doprsna kípa Franca Rozmana~Sta.neœ in Borisa Kidriča. Uredil jo je o'bčin› ski ljudski o'dbo'r Novo mesto »f \\'¬Č"./, I ,J ;}1f\/ ¬¬ \ '› `,-1 ' ¬ _ ,¬',Ĺ`_ v \, 1. .\. Spomeník 8 znaním in 9 neznanim borcem ier 5 žrt- Varn na pokopalíšču v Żdinji vasí ter z napisom: Bow cem in žrtvam padlim :zz svobodo. Postavil ga je KO ZB NOV Otočec 154 Spomenik na Kídričevem 'Lrgu v Novem mestu; pred~ stavlja mladeniča, ki navdušeno prepeva: Pojmo, b'rø.t‹ je, pesem o svobodí! Izklesal ga je kipar Jaka Sa- vigšek, postavíl pa občinski ljudski odbor Novo rnesto Spomenik talca v Novem mestu ob cesti, ki so po njej vodili ljudi v sodníjske zapore in iz zaporov v inter- nacijo ali v smrt. Izklesal ga je kipar Jaka Savinšek, postavil pa občinski ljudski c/dbor Novo mesto. 155 Spominska plošča v gimnaziji v Novem mestu z imeni treh narodnih herojev Jožeta Slaka, Vinka Paderšiča in Janka Stafihe, profesurja Bojama Kraigherja in 48 dijakov in dijakinj fex' napisem: Mladi ste šli v boj _ ste šli umret _ za nas, za svobodo _ za nowi suet. Vúdala sta jo mladinski aktiv in učiteljski zbor gim- nazije 156 Spomenik na pokopališču v Novem mestu z napisom' Kdor pade, kot ste padli mi _ ta zmagal je nad smrtjá in ąsodo _ ko dal srce je in pogum in kri _ za naj- bolg dragoceno stvaf _ swoboda. Postavil ga je občin-› ski odbor ZB NOV Novo mesto Spominska plošča nad dvoriščnim portalem kmetij- ske šole na Grmu z napisem: S pestýo smo se uprli. Prvo pmznouanje dneva ustaje Spominska plošča na sodišču v Novem mestu z na- pisem: Ne pozabimo tistih, ki so jih v letżh. 1941-1945 odpeljali iz teh zaporov 'mz morišča, ječe in tuborišča smrtí za zmago ljudslce revolucije. Vzidal jo je občín- ski odbor ZB NOV Nova mesto 157 Spomjnska plošča na železniški kurilnici v Novem mestu z imeni 20 železníčarjev in z napisem: Za Zepšo bodočnost sa dali življenja železničafji . . . (Slede ime- na.) Vzidalí so jo uslužbencí kurilníce 158 Spominska plošča na tovarni Kerami.ka_ V Novem mef stu s 5 imení in napisem: V spomin padlim borcem za svobodc» Vzíclal jo je tovarniški kolektiv '›;=. 1 ~ Ą . .. ' X; w/%¿_N.,„ w. _ I NV „ Ą, , ..~.«V ~ "*8w@şra'«$$ « ~ . xw ~ »=,1‹z„'-,~-`~"= ._* ,. -' « * 3:! *Ê ' › ~ Å -..@„‹ ,„ ,. ,,„.. _ , Ag ~ V' „1 ' QS `1'›?¿_¿'„.‹ 1 _ _ 4:3; KW « .-,' Å«¿„,„¿¿1~; ,~ ;ß ,Š , W,, \. Š"å'?'* ' :M ~ wf ~ › * L Y.¿, „„ 3 .„ „.„-¿'z> ¬z¿¿„¿¿,„„~„«¬\„„§ „_>„„„„, _ , _ _ .W ‹=2Y±~:*®".'„ā›,""<;‹.' , , Ł, 1 Ă I - 'Z' ją» _. ' Spomenik pred osnovno šolo v Orehovici 36 borcern in aktivistom ter 15 žrtvam z napisem: Ni mm' bíl`o 'uam smrti ne trpljenja - zahvala nam, ki ste prelilz' krź. Postavíl ga je KO ZB NOV Orehuvica Spominska plošča na železniškí postaji v N ovem mestu z imeni 29 železničarjev in z napisem: Za svobodo so darovali svoja življenja železničarji . . . (Slede imena.) Večna jim slava! Vzidali so jo uslužbenci želenúške postaje 159 Spomenik na pokopališču na Otočcu 2 imeni 8 borcev, 7 žrtev in imenom narodnega heroja Vinka Paderšiča; omenjen je tudi neznan italijanskj partizan. Napis: V letih 1941-1945 padlim 'U hvaležen spomin. Postavil ga je K0 ZB NOV Otočec F I Spomenik 33 borcern in 32 žrtvam na Otočcu pred domom Partizana z napisom: Spumin žrtvam 1941~ 1945. Postavíl ga je KO ZB NOV Otočec Spomenik na pokopališču v Podgradu z imeni 52 bo1'‹ cev in 14 žrtev ter z napisom: Vż padli ste, da mi ží- vimo. Postavil ga je KO ZB NOV Podgrad 11 - Spomeniki naj govore Spomenik na pokopališču na Otoku pri Šentjerneju z imeni 3 borcev, 22 talcev in 2 žrtev tel' z napisomz Iz vaše krvi je zrasla svoboda. Postavil ga je KO ZB NOV Škocjan 161 Spcminska plošča na domu družbenih organizacij v Podturnu Z imeni 20 bc/rcev in 17 žrtev ter z napisem: V počastítev ljudske revolucije. Vzídal jo je KO ZB NOV Podturn I 162 Spomenjk v Podhosti na desni strani ceste Soteska- Dolenjske Teplice z ímeni 31 borcev in 26 žrtev. Posta- víl ga je K0 ZB NOV Podhüsta Spomenik na Pogorelcu s 46 imeni in z napisem: Umrli bofci NOV na Pogorelcu in 'u postojankah Cen- tralne vojne partizanske bolnišnice U Spodnjíh in Zgomjźh Laščuh ter na Ajdovcu. Pnstavíl ga je GO ZB NOV Sloveníje Spomenik na pokopališču v Poljanah, posvečen 24 zna- nim in 195 neznanim borcem VII. korpusa NOV, ki so padli v okolíških krajíh. Tu sta pokopana tudí člana CK KP Avstrlje Willy Frank in Wi1'1y Höger, padła 19. februarja 1945 prj Smuki. Postavil ga je G0 ZB NOV Slovenije 163 Spomenik pred osnovno šolo v Prevolah, posvečen 36 borcem in 6 žrtvam. Postavil ga je K0 ZB NOV Hinje 164 ,M ,.„ › Ą' ,«8~‹,¿ Spornenik na pokopališču v Prečni, posvečen 55 zna- ním borcem, neznanemu partizanu in neznani parti- zar1.k.i, z napisem: Borci, talcź, žftve. Postavil ga je odbor ZZB NOV Prečna Spomenik v Slapah pri Śmarjeti, posvečen 5 znanim, 2 neznanima borcema ter 2 talcerna in z napisem; V ljudski 'revolucżji ste dali svoja žiuljenja. Postavil ga je KO ZB NOV Šmarjeta Spomenik na Ruperč vrhu prí Birčni vasi z ímeni 23 borcev in 13 žrtev. Na ploščí poleg spomenika je napis: V spomin 12 padlim borcem iz Gubčeve, artilerijske in italíjanske brigade NOV. Postavil ga je KO ZB NOV Birčna vas 165 Spomenik na pokopalíšču v Soteski, posvečen 24 zna- nim in 7 neznanirn borcem ter 7 žrtvam, z napisom: Nekoč sem blagroval nje, ki so oči zaprli - dn msa zudnjih dni smmate - več uzrli _ danes blagrujem 1108 - ki očí ímate mlade - da uresnićene zm - vse naše nade. Oton Źupančíč. Posbavil ga je KO ZB NOV Po1je›Soteska 166 Spomeník v Smolenji vasi, posvečen 19 znanim in 6 neznanim borcem ter 18 žrtvam in talcem, z napisom: V ljudski reuoluciji 1941-1945 padhm _ slavm Po~ sfavíl ga je KO ZB NOV Mali SL3.-tnik '_ W Spomenik na pokopališču v Śentjerneju 2 imeni 16 borcev in napisem: Gremo mzprej, touariši, brez vas - a naša km' - ob 'uaši se je vžgala - njen ogenj ob- sżjal je našo pot. Postavil ga je KO ZB NOV Sentjernej íý Spameník na pokopelišču. v Stopičah, posvečen 15 znanim, 11 neznanim borcem ter 23 žrtvam‹ z napisem: Slava padlim v ljudski revolucijí 1941-1945. Postavil ga. je K0 ZB NOV Siupíče 167 Spomenik na pokopališču V Šmarjeti, posvečen 17 zna- nim in 3 neznanim borcem ter 2 žrtvarna, z napisem: V spomin padlim borcem in žrtvam, ƒašističnega 'na- siljm Postavil ga je KO ZB NOV Šmarjeta 168 z Spomenik sredi vasi V Škocjanu, posvečen 56 znanim in 8 neznanim borcem tel' 26 žrtvam, z napisom: Brez mrtvíh grl - šibalc je živih glas - vendar ste povsod _ saj smrt vas je življenju darovala. (Matej BOY) Posmvíl ga je K0 ZB NOV Škocjan :›:r.enik na pokopalíšču na Uršnih selih, posvečen 27 a::;rn in 5 neznanim borcem, z napisami V letih 'obodilne vojne 1941-1945 padli borci. V počastiteu kongresa KPJ. Tu je pokopanjh tudi 9 borcev Lfszānjske čete, ki S0 padlj. V Gornjih Lazah. Po- T1 ga je K0 ZB NOV Uršna sela Spomenik sredi vasi na Uršnih selih Z imeni 20 borcev in 18 žrtev ter z napisem: V slavo in čast vojním žrtvam. Smrt ƒašizmu - svoboda narodu. Postavil ga je KO ZB NOV Uršna sela 169 I Ł . › l Spomenik na pokopališču v Vavti vasi, posvečen 38 znanim in neznanim borcem ter 38 žrtvam, z napisom: Prelim kri življenja novega je kvas. Postavil ga je KO ZB NOV Vavta vas H 170 Spomenik 41 borcem in 13 žrtvam v Vavti vasi na kri- žišču poleg gasilskega dama z napisem: Večna slava padlim borcem, ki sa položilí swoje življenje za svo- bodo in neodvisnost domøvine. Postavil ga je KO OF Vavta vas í _ _ Spomenik V Veliki Bučni vasi ob cesti, ki drži iz No- vega mesta na avmmobilsko cesto, s 50 imeni in z na- písom: Junakom nafodnoasvobodilne vojne postavżla. Zveza borcev Kamence 1951 Spomeník 21 znanim in 3 neznanün borcem iz itaü- janske brigade Fontanot ter 12 žrtvam v Velikih Brus- nicah z napisem: Tího od nas ste odšlž, tovafiši _ 17 'rwč brez povratka - v prsih teží me bolest - v 'nemem spomźnu na vas. (Peter Levec) Postavil ga je K0 ZB NOV Brusnice 171 Spomenik V Zabji vasí na križišču cest Novo mesto- Brežice in Novo me~sto_Met1ika z 22 imeni in napisom: Padlźm borcem in źrtvam Żabje vasi. Postavil ga je KO ZB NOV Źabja vas 172 Spomenik 25 borcem in borkam prí nekdanji bolniš- nici Vinjca z napisom: Pod to rušo Zeže pm-tizaní, ki .s0 umrli v nekdanji bolnźšnici Vinica v letih 1942-1945Ą Postavil ga je GO ZB NOV Slovenije Spunenik v Hinjah ob cesti Dvor_Kočevje z ímeni Ii' borcev in 21 žrtev tez' z napisom: Čast in slava. _Him 1: revoluciji. Postavil ga je KO ZB NOV Hinje Po padlih in umrlih borcih in borkah, aktivistih in aktivistkah OF imenovane ustanove, društva. ceste Díjaśki dom »Majda Śilc«, Šmihel 31 C-Ĺasbena šola »Marjan Kozina‹‹, Novo mesto (P0 ' ciomačinu, skladatelju Marjanu Kozini, ki je s svojimi skladbami ovekovečil narodnoosvobo- dilni boj. Umrl 19. junija 1966.) Osnovna šola »Katja Rupena«, Novo mesto (P0 gospodinjski učiteljíci Zori Rupena-Katji iz Mir- ne peči, sekretarki pokrajinskega odbora SPŻZ za Primorsko, sekretarki oblastnega komiteja SKOJ za Štajersko. padli 22. februarja 1945 na Štajerskem.) Osnovna šola »Milka Śobal'-Nataša‹‹, Novo mesto (Po narodni junakinji Mil.k.i Šobar Z Gomjih Laz, borki Cankarjeve brigade, padli 17. avgusta 1943 pri SV. Križu nad Lítijo.) Osnovna šola »Martin Kotar‹‹, Šentjernej Osnovna šola »Ivan Kovačič-Efenka«, Mirna peč Ŝtudijska knjižnica »Miran Jarc«, Novo mesto Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih PD »Ljubo Mislej‹‹, Bela cerkev (P0 organizatorju OF V Beli cerkvi in okolici.) PD »Maks Henigman‹‹„ Dolenjske Toplíce KUD »Stane R0zman‹‹, Dvor PD »Marija Čampelj‹‹, Mali Slatnik (Po rnladinski aktivistki z Malega Slatnika, sekretarki aktiva SKOJ v Żužemberku, padli avgusta 1944 nad Stransko Vasjo pri Żužernberku.) PD »Katja Rupena‹‹, Mima peč KUD »Dušan .Tereb«, Novo mesto MKUD »Vida Valantič«, šolski center za kovinar- sko stroko Nova mesto PD »Maj da Ši1c‹‹, Podgrad KUD »Ivo Ribar‹‹, Soteska PD »Boris Kidrič‹‹, Stopiče KUD »Brata Pirkovič‹‹, Śentjernej (Po Jožetu Pir- koviču, ki so ga ltalijani ustrelili blizu domače hiše 27. marca 1942, in bratu Rudiju, padlern 18. februarja 1944i) PD »Poldka Juranč'ič‹‹, Šmarjeta (Po učiteljici Leo- poldini Jurančičevi, ki so jo Italijani prijeli 2 drugimi člani odbora OF v Śmarjeti 25. septem- bra 1942 in jo Z njimi vred ustrelili 29. septem- bra 1942 V bližini Semiča.) KUD »Tone Mišič‹‹, Vavta vas KUD ››Vink0 Paderšič‹‹, Velike Brusnice V Novem mestu: Cesta brigad Cesta herojev Cesta komandanta Staneta Cesta talcev Kotarjeva cesta Partizanska cesta Kidričev trg Adamičeva ulica (Po ameriškem pisatelju slo- venskega rodu Louisu Adamiču, ki je veliko pripornogel k temu, da je resníca o naśem na- rodnoosvobodilnem boju prodrla v svet.) Germova ulica (Po profesorju in slikarju Josipu Germu, ki je služboval na novomeški gimna- ziji, se med okupacijo umaknil na Sušice in tam socleloval v narodnoosvobodilnem giba- nju. Umrl 11. januarja 1950.) Lamutova ulica (Po domačinu, slikarju Vladimiru Larnutu, interniranem zaradi sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju. Umrl 12. mar- ca 1962.) Paderšičeva ulica Slakova ulica Ulica Mirana Jarca Ulica Marjana Kozine Ulica Milana Majcna Ulica Ivana Roba (Po književniku, ki so ga Itali- jani ujeli 21. januarja 1943 V okolici Škocjana kot propagandista Cankarjeve brigade in ga 12. februarja 1943 ustrelili v Veliki Ligojni nad Vrhniko.) Ulica Majde Šilčeve Ulica Milke Šobarjeve Valantičevo Drejčetova pot (P0 Jožetu Zamljenu-Drejčetu, aktivistu gorjanskega podokrožja in pozneje okrožnega odbora OF Novo mesto. Umrl 5. aprila 1967.) Kurirska pot 175 GLAVN A LITERATURA lada AMBROŻIČ: Partízansku. protioƒenziva, Zavod Borec, Ljubljana 1965 Tone FERENC: Kapitulacija Italije in NOB 1; Slove- níjź 1›jeseni1943, Knjižnica NOV in POS št. 34, Ma› rlbor 1967 Ihzšan KVEDER: Borbe dźvźzij in korpusem na Sloven- skem od junija 1943 do poletja 1944, Novi svet 1946, SH: 222-298 in str. 479-494 Łšetod MIKUZ: Oris partizanske sanźtete, Zavod Bo- rec, Ljubljana 1967 Zúezod MIKUŹ: Pregled zgodovine NOB I. in II. del, Cankarjeva zalužba, Ljubljana 1960 in 1961 ífo PIIRKOVIČ: Predstraže ilegalnega Novega mesta, Dolenjslci zbornik 1961, Dolenjska založba, Novo :nsto 1961, str. 61_88 17:' PIRKOVIC: Vstaja pod Gorjanci, odbor za pro- síavo 25-letnice gorjanskega bataljona, Novo mesto 1967 '.';`;-za PIRKOVIČ: Leto 1941 na Dolenjskem, Dolenj- zbornik 1961, Dolenjska zalożba, Novo mesto 1951, str. 9-60 Êfëlćek SATE: Belugardźzem, II. izdaja, Slovenski Ĺ-'.r'_jiŻni Zavod (SKZ), Ljubljana 1952 Żrąxćek SAJE: Revolucíonarno gíbzmje na Dalenj- sšem 1918-1941, Dolenjski list 8. I. 1959, št. 1 _ E. V. 1959, Št. 21 Zzżvśne operacíje za oslubodjenje Jugoslauije 1944/45, Tc=jnoistori_jsk.í instítut, Beograd 1957, str. 388-391, st. -100-403, str. 448_152, str. 512-513, str, 611 do 515. sir. 625-644, str. 668-673 in str. 722 PĹĽOĹYA LITERATURA 271 BAJT: Gubčeuci prerl Novim mestom, Dolenjski _ 11. IX. 1952, Št. 37 :zza BOHANEC: Tmgcdija. 1; snøgu, Tovariš 1952, st. W8_689 _fżzzz BUTARA: Jauorovica, Borec 1958, str. 12'7_129 .J:z::__ii:a slorenska 'narodmwsvobudilna udarmz bri- å\====_ zalożil odbor XII. brlgade prl občinskem od- _ _:r±f_' ZZB NOV Novo mesto 1971 _uzzjsłi odred NOV in POS, odbor dolenjskega od- .'!‹`2 Ĺ\`O\" in POS, Ljubljana 1968 Zfnšâłongres KPS, Cankarjeva založba, Ljubljana 3*:-_'zz' GODINA: Podstenice so po krivici pozabljene, ÍEC 1957, str. 403-411 ž='x› §_-3.11.. Podsteníce, rojstni kraj LMS, Komunist Z T111 1959 rź BACH: Eƒenki 'L7 spomin, TV 15 _ 4. XII. 1963 'ż 117.8.-\B: Delež dolenjskih železníčarjev, Dolenjf S: LSI 8. X. 1959, št. 40 _ 22. X. 1959, št, 42 Ĺ1 EÜDALES: Tehníka novomeškega olcrožjü., Do- Íxgsšž '32 21. VII. 1955, št. 29 ś..\'ET1Č: Mlajši ste šli v boj, ste šli umre: _ :zz svobodo, zu. boljši svet, Dulenjski list L1 1951. ŠZ. 37 „Í flfiq x~ sz:-_ Ł- zz; gz-.D1 Literatura lz borb in žlvljenja prvih štźrih slovenskih brigud, izdal prípravljalni odbor za proslavo desetlemice ustanovítve prvíh štirih slovenskih brigad, Ljubf ljana 1952 Janko JARC: Kačevsko 1; narodnoosvobodílni uojni, Zgudovinski časopis 1963, str. 43-92 Franci KOLAR: Napad na Ajdovec, Slovenski poroče- valec 24. VIII. 1950, št. 201 Vi'1ko KOLAR: Tislcalź smo Glas Dolenjske, Borec 1959, str. 416-1118 Jože KOŻAR: Levstikov bataljzm, Borec 1955, str. 384 Jože KRALL: Żužemberk 1; zgodovini narodnoosvobo- dilnega boja, Tovariš 1948, str. 154-155 Janez KRAMAR: Razvoj OF U Ljubljanski pokrajini 1941, Botec 1961, str. 317_319, str. 401_403 in str. 472_473 Metod MIKUŹ: Od Kočevskega zbom do I. zasednmja SNOO (SNOS) 1; Čmomlju, Zgodovinski časopis 1963, str. 5_21 Metod MIKUŹ: Pregled gospodarske olejavnøstź 1: na- rodnoosvobodilni borbi v Slovenlji, Zgodovinski ča› sopis 1956/57, str. 217_287 Metod MIKUŹ: Prvo osvobojeno ozemlje 1; Slovenijí, Zgodovinskí časopis 1951, str. 87-118 Metod MIKUŹ: Zgodouinu, slovenslcega osvobodilnega boja, Prešefnova družba, Ljubljana 1970 Mile PAVLIN: Hití, brigada petnajsta, Borec 1953, str. 184-190 Mile PAVLIN: 1200 imen, Borec 1961, str. 467--468 Mile PAVLIN in Nande ŹUŹEK: Żužemberk nelcdaj, Borec 1957, str. 289-291 Janez PEROVŠEK-Pelko: Naprej, slovenska namdno- osvobodil'na. brigada Fran Levstik, Narodna armija, Beograd 1968 Stanko PETELIN: Gmdnilcova briguda, Knjižnica NOV in POS št. 7, Nova Gorica. 1966 Ivo PIRKOVIČ: Da odpa/dejo verige, Ljudska pravica 31. VIII. 1957, št. 204 _ 4. IX. 1957, št. 208 Ivo PLRKOVIČ: Ilegulna telmźka v Novem mesm, Dolenjski list 16. III. 1957, Št. 11 _ 30. III. 1957, št. 13 Radka POLIČ: Sonce in ceste, Zavod Burec, Ljubljana 1962 Radka POLIČ: Źíta zorija, Zavod Borec, Ljubljana 1961 Pomniki naše revolucije, Mladínska knjiga, Ljubljana 1961 Pregled zgodovźne Zveze lcamunistov Juguslavije, In- štitut za zgodovino delavsklega gibanja (IZDG), Ljubljana 1963 Proces pmtí vojnim zločźncem in izdajulcem Rupniku, Rösenerju, Rožmanu, Kreku, Vizíflku W HÊCÜW, SKZ, Ljubljana 1946 Dušan SAVNIK: Gubčeva pred Novim mestom 1: zími 1943 in 1944, Slovenski poročevalec 21. VIII. 1950, št. 198 Stane SEMIČfDakí: Najboljši so padli, I., II. in III. del, Ljubijzna 1971 177 Slcnma pot Gubčeve brigade, ízdal občinski odbor ZB NOV Trebnje 1964 Drago SUHI: Peti lmtaljon, Zavod Borec, Ljubljana 1964 Niko ŠILII-I: Kaka so se obnroževalź prvi clolenjski partiami, Dodenjski list 11. IX. 1952, št. 37 Jože ŠTOK-Korotan: Oclločilní boji efvot VII. korpusu na. Doleujskem v ianuarju 1945, Ljudska pravica- Borba 10. I. 1953, št. 1 f 14. II. 1953, št. 6 Tone ŠUŠTERŠIČ: Kaka smo popravljali orožje, Borec 1954, str. 133-135 Ivan VASIČ: Nouomeškzz sokolskzz župa in njeni od- nosi do OF, Dolenjska prosveta 1953, št. 3, str. 70 do 71 178 Ivan VASIĆ: Za, zapahi ječe na Cesti talcev, Dolenj- ska prosvenëa 1953, št. 1, str. §-6 Olga VIPOTNIK: Gubčeva v Skocjanu, Slovenskí po‹ ročevalec 30. VIII. 1950, št. 206 Marjam VIVODA: Nekaj spomżnov fm, ustzmovitev OF 1; Novem mesm 1: letu 1941, Dolenjski list 25. IV. 1952, št. 17 _ 9. V. 1952. št. 19 Jože ZAMLJEN: Śemjošt, izdal odbor gorjanskega bataljona, Nova mesto 1969 Tina ZUPANČIČ: Frata, zbírka Dokazi št. 7, Ljub- ljana 1962 Żužemberk 1941-1945, Dolenjski list 26, VIII. 1950, št. 27 - 23. IX. 1950, št 31 Źužemberške žrtve, Naša žena 1947, str. 55 1 Franček Saje: Renoluciunarma valovanje na Do- lenjskem pod vplinum oktobfske revolucije, Dolenjski List 8. I. 1958, š1;. 1. 1 Metod Mikuž: Oris zgodovine Slovencev 1: szari Jugoslaviji 1917-1941, Mladinska knjźga, Ljubljana 1965, Sfir. 82. 3 France K1o'p'čič: Zaton slovenske socialfrwdemœ kratske stranke 1919-1920, Príspevki za zgodovino de- lavskega gibanja 1960/61, str. 82. 4 Prav tam, str. 91. 5 Alenka Nedog: Tone Tomšič, Zavod Borec, Ljub- 1ja.na¬ 1969, str. 24. ° Dedíjer: .Iosip Broz-Tito, Cankarjeva Založba, Ljubljana. 1953, str. 298. 7 Vladß Kozak: Nekaj o delu. Partźje med kmećkim prebivalstvom v preduojni dobi, Delo 1949, št. 5, str. 21_22. 8 Bogu Komelj: Napredni tisk in Dolenjska, Dolenjf ska prosveta 1954, str. 29-30. ° Glej op. 5, str. 228. 1" Alenka Nedog: Tito 1: Sloveniji, Tito na. čelu Parhije, ČZP Kornunist, Ljubljana 1968, str. 145. 11 Glej op. 5, str. 232. 12 Glej op. 5, str. 247. 11 Janko Jarc: Bela krajim v uporu, Kronika 1953, str. 8. 14 Janko Jarc: Kostanjevica in njena okolica v času narodnoosvobudilne wojne, Kostanjevica na Krki, Ko- stanjevica 1953, str. 80. 15 Ke'r se je slovenska komunistična snranka še ti.k pred vojsko podpisovala z besedo ››s1.'ran.ka‹‹, uporab- ljam do zlorna J ugoslavije besedo stranka. 15 Glej op. 5, sw. 281. 17 Metod Mikuż: Avtocesta - nadaljevanje NOB, Borec 1958, str. 433-434; Dokumenti ljudske revolu- cije IV, IZDG, Ljubljana 1968, dokument 135. *E Janko Jarc: Tragedija na Lazah, Borec 1954, str. 251-255. 1” Franček Majcen: Tudi beseda je bilzz orožje, Za- vod Borec, Ljubljana 1968, str. 32-37. 2" Ivo Pirkovíč: Vstaja pod Gorjanci, odbor za pro- slavo 254letniœ gorjanskega bamljona, Novo mesto 1967, str. 19-20. 21 Prav tam, str. 21. 22 Drago Suhi: Smrt mladih paw-tizanon, Borec 1954, str. 195-196, (Maksa Petríča so ustrelili v Vavti vasi, kjer je tudi pokopan.) 23 Glej Op. 20, str. 23_25. 24 Zbornik dokumentov in podatkov o narodnøosvo- bodilni 'vojni jngoslovanskih narodov (v nadaljevanju Zborník) VI/2, dokument 78. 25 Glej op. 20, str. 33-34. 2” Zbornik V1/2 - dok. 112. 27 ZbO1"rLik VI/2 - dok. 114. 25 Radka Poličż Čurležna pomlad, Zavod Borec, Ljubljana 1960, str. 106. 2" Zbornik VI/3 -‹ dok. 9. W Jože Lužar: Prve svobodne volitve 'u Šmarjeti, Borec 1956, str. 411-412. Opombe 31 Ton_čka Majcen: Začetek ljudske oblasti v pod' okružju Smarjeta na Dolenjskem, Slovenke v narod- noosvobodilnem boju I, Zavod Borec, Ljubljana 1970, str. 266. 32 Dokumenti Zjudske revolucije II, IZDG, Ljublja- na 1964, str. 144. H Krista Kelvišar: Fant iz barak, Borec 1962, str. 279-280. W Pu zapisu Jožeta, Klobčarja, arhív OO ZZB NOV Novo mesto. 35 Stane Semič-Daki: Spomini narodnegu. hefoja, Borec 1950, str. 223. 3” Franček Sade: Belogardizem, str. 455. 37 Šülska kronika Bela czrkev, rokopis. W Zbornźk VI/3 - dok. 126. 3” Janko Jarc: Partizanski Rog, Dolenjska založba, Novo mesto 1967, str. 80. 4*' Boris Kuhar: Junak, ki je kljuboval diviziji, Slo- venski poročevalec 22. VIII. 1953, št. 171. 4* Edvard Kocbek: Tovarišija, Državna. založba S10- venijs, Ljubljana 1949, str. 39-40. W Prav tam, str. 219. “S Prav tam, str. 102. N Bogdan Osolnik: K spominom na Frato, Dolenj~ ski. 11151; 5. IX. 1952, št. 36. 45 Zbornik V1/2 _ dok. 40. 4” Glßj Orp. 31, str. 264-265. 47 Ing. Jože Levstik: Organźzirana gospodarska de- javnost, Bcrec 1961, str. 6754676. 'B Zbvfnik VI/4 -_ dok. 35. 49 Dokumentż ljudske revolucije III, IZDG, Ljubf ljana 1964, dok. 185 in 186. 50 Dokumenti Fjudske revolucije IV, IZDG, Ljublja- na 1968, dok. 135. 51 Podatki za zgodovino Żužemberka, arhiv KO ZZB N OV Żužemberk, str. 6. 52 Pa zapisu Mimi Vovkave, arhiv OO ZZB NOV Novo rnesto 53 Glavno poveljstvo NOV in POS se je januarf ja 1943 začelo ímenovati Glavni štab NOV in POS, zato upora.b1ja.\'n odslej glavní štab namesto glavno pc'velj‹ stvo. 54 Ing. Jože Levstik: Tragičen dan za dolenjske aktiviste, Borec 1961, str. 352--354. 55 Stane Sernič-Daki: Spomini narodnega heroja, Borec 1951, str. 111-113. 55 Glej op. 34. 57 Dare Jeršek, Mílíca Kacin, Alenka Nedog: Oris mladinskega gibxmja 1941-1945, CK ZMS, Ljubljana 1963, str. 52-53. W Metka Lovrič: Orožarske delavnice na Dalenj- skem in Notranjskem. Prispevki za zgodovinn delav- skega gibanja 1965/1-2, str. 2674283. 5” Glej op. 34. W Vladimir Dedijer: Dnevnźk, II. del, SKZ, Ljub- Ljana 1950, str. 560-561. “1 Ivo Pirkovič: Bilu je pod Gorjanci, Slovenski po- ročevalec 5. I. 1951, š1:. 4 _ 9. I. 1951, št. 7. “2 G-lej op. 52. W Ivo Pirkovič: Orgije smrti 1; dulenjskź metropoli, Slovenski poročevalec 16. I. 1951, št. 13. 179 G4 Ing, Jože Levsfik; Spomladanslci sprehod po Gr_ čevju, Borec 1951, str. 399-401. '55 Glej op. 34. W Vida Zavrlz Iz nuvumeškíh zapumv, Slovenke v narodncusvobodilnem boju II _ 1, Zavod Borec, Ljub- ljana 1970, str. 70. W Po zapisu Miloša Jakopca, arhiv OO ZZB NOV Novo mesto. W Magda Kleindienst, 1VLíLka Brodschneider, Anica Żnidxar, Andrej lvfajstorovičz Strahoten umor VaŁcmti› čeve dfružźne, Slovenke v narodnoosvobodilnem boju 11 _ 1, Zavod Borec, Ljubljana 1970, str. 77-80. W Ivo Pirkovíč; Orgije smrti 'u dolenjski metmpoli, Slovenski poročevalec 2. II. 1951, št. 28. 70 G-lej op. 52. 71 Štefanija Bavn.ikar-Podbevšek: Su. Urh, Zavod Borec, Ljubljana 1966, str. 461-462. 72 Glej op. 52. 73 Zbornik VI/10 _ dok. 160. 74 Zbornźk VI/11 -- dok.. 1. 75 Zborník VI/11 _ døk. 37. 7** Zbornik V1/11 _ dok. 47. 77 Zbornik VI/11 _ dok. 58. 7* Zlwfnik VI/11 _ dok. 70. 7” .josíp Edgar Leopold: Kartuzíja. Pleterje in parti- ami, CZP Naš tisk, Ljub1ja_n.a 1953, str. 157. W Zbornik VI/11 _ dok. 79. *1 Zbornik VI/12 _ dok. 6. *Ż Zbornik V1/12 _ dok. 12. 53 Zbornik VI/12 _ dok. 25. 54 Zbornik VI/12 _ dok. 29. “5 Iz arhiva RSNZ SRS. W Zbornik VI/12 _ dO‹k. 80. \ 180 "H Zborník VI/12 _ d0k. 67. 57 Zbornik VI/12 _ dok. 71. B8 Zbornik VI/12 _ dok. 74. 59 Zbürnik VI/12 _ Clok. 98. W Zbornilc VI/13 _ dok. 83. 9' Zbornik VI/13 _ str. 346, op. 7. “2 Zbornik VI/13 _ dok, 133. “3 Glej op. 52. °'^ Hinko Bratož-Oki: Dnevnik partízana. II, Zavod Bomec, Ljubljana 1961, str. 226. “5 Praw/ tarn¬ str. 234-235. 9” Prav tam, str. 236-237. “T Glej op. 57, str. 150. ” Radka Podičz So-nce in ceste, str. 243-245. W Glej op. 52. 1" Rudi Pušenjak: Spumźni proletarca, Zavod Bo- rec, Ljubljana 1963, str. 178. W Jože Źukovec: Po skritih, poteh in stezah, Borec 1965, str. 348-352. Ê” Ljudmila Pirc: Mojo hčerko so umorźli s celot- mlm aktivom SKOJ, Slovenke v narodnoosvcbodilnem boju II _ 2, Zavod Borec, Ljubljzma 1970, str. 1391 do' 1393. W Metod Míkuž; Zuključni boji, Borec 1958, str. 76 do 80. 1°4 Jože Šmit, Rado Bordon, Albert Klunz V. preku- morska brígada, Knjižnica. NOV in POS št. 25, Nova Gorica 1969, str. 250_251. W Franci Sterhe: Jumzk in 'nƒegflva Sm”. BOPEC 1954, str. 154-155. W* Jüsip Ulčar: Bitka. p'r1Ĺ Crml, Koroška V borbi, izdala Zveza bívših partizanov Slovenske Korośke, Celovec 1951, str. 104_107.