Ponedeljek, 2. december
18:00
Predavanje: Odzven, SIGIC: Predavanje dr. Jožeta Vogrinca, Tihe podmene razumljivosti v glasbeni kritiki.
Več:
Predavatelja bo zanimalo, kako se glasbena kritika (kot ocenjevanje sprotnih glasbenih dogodkov – nastopov, novih posnetkov) razlikuje od drugih diskurzov o glasbi (od teorije na eni strani do promocije na drugi) in kaj mora privzeti za veljavno, da bo razumljiva tistim, ki jo berejo ali poslušajo. Izhajal bo iz tistega, kar ji je skupno npr. s kritiko in ocenami literature, filma ali gledališča v medijih, kjer se pojavlja tudi glasbena kritika. Potem bo poskusil poiskati še kaj, kar je specifično za glasbeno kritiko.
O predavatelju:
Dr. Jože Vogrinc je sociolog kulture in medijev. Predava na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in na ISH – Fakulteti za podiplomski humanistični študij, kjer vodi program medijskih študijev. Ukvarja se z radikalnimi družbenimi spremembami v zgodovini in z analizo njihovih pogojev, posledic in zavesti udeleženih.

20:00
Predstavitev knjige; Mitja Reichenberg: Wagner in film, Rojstvo filmske glasbe iz duha Wagnerjevih idej: Knjigo bo predstavil in povezoval pogovor z avtorjem Tine Vučko – glasbenik in poznavalec filmske glasbe.
Več:
O knjigi:
Richard Wagner je bil velikan nemške romantične opere (1813–1883), prispeval pa je tudi nadvse pomembne korake k razvoju filmske glasbe. V knjigi Wagner in film Mitja Reichenberg analizira vzroke za to, pri tem pa postavlja tezo, da je film celo nastal kot posledica Wagnerjevih glasbeno-gledaliških in dramskih idej, predvsem kar se tiče njegove Gesamtkunstwerk zasnove, torej ideje celostne umetnine. In današnji film je pravzaprav prav to – celostna umetnina, ki združuje različne umetnosti in najrazličnejše umetniške izraze ter profile. Wagnerjeva glasba se je do sedaj pojavila v več kot osemsto filmih, to štetje pa se je začelo že leta 1902, torej praktično ob rojstvu samega filma, kar pomeni, da gre za izredno pogosto citiranega skladatelja, ki s svojo glasbo presega meje koncertnih in operno-dramskih odrov. Knjiga Wagner in film ponuja pregled in razlage mnogih filmov iz preteklosti in sedanjosti, v katerih je bila uporabljena glasba Richarda Wagnerja ali pa je bil film neposredno vezan na njegovo zapuščino, kompozicijsko tehniko, orkestracijo ali glasbeni izraz. Delo je razdeljeno na poglavja, ki usmerjajo bralca skozi imaginativni svet filmskih podob, medtem ko poglobljeno predstavljajo glasbo Richarda Wagnerja, navajajo bralca na poslušanje in razmišljanje o njej, hkrati pa osveščajo z novimi vidiki filmske glasbe, ki temelji na idejah tega velikana.
O avtorju:
Mitja Reichenberg (1961) je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani na oddelku za kompozicijo, doktorat na temo filmskega zvoka in filmske glasbe pa zagovarjal na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vrsto let predava o sodobni, scenski in filmski glasbi, nastopa kot pianist, piše glasbo za filme, igra ob nemih filmih in deluje kot glasbeni producent. Napisal je več strokovnih knjig, priročnikov, učbenikov ter znanstvenih in strokovnih člankov

Torek, 3. december
15:00
Pogovor z ustvarjalci; Mateja Černic in Mirko Ferlan: Pogovor z dvema mladima slovenskima zborovskima dirigentoma iz Italije.
Več:
Mateja Černic se z dekliško vokalno skupino Bodeča neža že vrsto let udeležuje državnih in mednarodnih tekmovanj, kjer vedno posega po najvišjih priznanjih. Med zadnje uspehe naj omenimo zmago na državnem tekmovanju v Arezzu (Italija). Mirko Ferlan ravno tako uspešno deluje s številnimi zbori v zamejstvu in matici, kjer zborovstvo usklajuje s predavanji in z organiziranjem mednarodnih projektov. Od leta 2013 vodi Komorni zbor Krog.

18:00
Delavnica kreativnega pisanja društva Zvezdni prah: Zaključni dogodek. Potrebna je bila predhodna prijava.

Sreda, 4. december
11:00
Tiskovna konferenca zavoda Voluntariat: Predstavitev prostovoljskega dela ter pogovor z izkušenimi prostovoljci, ki bodo spregovorili o svojem delu.
Več:
5. december je mednarodni dan prostovoljstva in tako eden izmed tistih neskončnih dni, ko posamezniki s svojim prostovoljnim delom navdihujejo soljudi in prispevajo k temu, da je vsak dan lepši in bogatejši. Zavod Voluntariat se je ob tej priložnosti odločil, da mednarodno prostovoljstvo predstavi širši javnosti, in povabi k sodelovanju nove obraze, ki so si s prostovoljnim delom pripravljeni nabirati nove izkušnje.
V sklopu dogodka bodo prostovoljci po vzoru žive knjižnice na podlagi svojih osebnih izkušenj predstavili svoja doživetja med opravljanjem prostovoljskega dela v Gani, Ugandi, Južnoafriški republiki, Mongoliji, Islandiji, Franciji in Italiji. Prav tako bo Zavod Voluntariat predstavil aktualne mednarodne prostovoljske programe, ki jih izvaja, in s tem predstavil možnosti, kako do edinstvenih izkušenj in doživetij lahko pridejo tudi novi, bodoči prostovoljci.

17:00
Upor v postdemokraciji: Slovensko sociološko društvo pripravlja pogovor o knjigah Colina Croucha Postdemokracija (Krtina, 2013) in Boštjana Videmška Upor: Arabska pomlad in evropska jesen (Cankarjeva založba, 2013). Sodelovali bodo novinarja Boštjan Videmšek in Kristina Božič
ter politolog Žiga Vodovnik.
Več:
Obravnavali bomo dve žanrsko različni, a vsebinsko sorodni knjigi. Croucheva Postdemokracija je akademsko besedilo o razkroju zahodnih predstavniških demokracij, zlasti socialdemokratskega projekta, pod udarom neoliberalnih politik in identitetne razpustitve industrijskega delavskega razreda. Eksemplaričen primer razkroja socialdemokracije je preobrazba britanske Laburistične stranke iz stranke delavstva v lobi korporacij. A ne gre samo za eno stranko, gre za novo obliko vladavine, ki je najjasneje izražena v aparatu Evropske unije. Novi režim spaja posamezne sestavine demokracije in preddemokratičnih režimov, sam pa ni več demokracija. Crouch mu je dal ime. Ni pa predvidel, da bi se utegnil razvijati v vse bolj avtoritarno smer. Knjiga je bila napisana pred izbruhom sedanje krize, ko je šlo večini na zahodu še dobro in ko je kazalo, da je ključni učinek postdemokracije politična abstinenca državljanov.
Boštjan Videmšek nima iluzij. Po desetletju vojnega poročanja v tretjem svetu je začel poročati o bojih na evropski periferiji, ki pod diktatom finančne trojke tudi sama pospešeno postaja tretji svet. Od blizu je spremljal proteste in obupavanje, razkroj solidarnosti, napade na priseljence in izseljevanje mladih brez perspektiv v Grčiji, Španiji, na Cipru in naposled tudi v Sloveniji. Ker pozna sodobno zasužnjevanje in privatizacijo represije v »sweatshopih« tretjega sveta, je prepričan, da je to, kar spremljamo v posameznih južnoevropskih državah, šele začetek, kriza pa bo dolgotrajen proces poslabševanja razmer. Morda tudi fašizacije. Zato je zanj edina opcija upor, »dokler ne bo prepozno«.

Četrtek, 5. december
19:00
Povej mi, kaj bereš, povem ti, kdo si! – Ervin Hladnik Milharčič: Kaj najraje bere, bo voditeljica Tina Košir Mazi tokrat spraševala novinarja in publicista Ervina Hladnika Milharčiča. Ali in kako ga knjige navdihujejo? Katere pomagajo razumeti današnji svet in čas? Kje stojijo njegove najljubše knjigarne? Kaj berejo ljudje, ki jih srečuje na svojih poteh? Vabljeni!

Petek, 6. december
17:00
Koncert z zverinicami prijateljicami: Zverinice prijateljice je napisal Matjaž Pikalo, ob knjigi pa je izšel tudi album z avtorsko glasbo Matjaža Pikala in Luke Ropreta, ki jo izvaja ansambel Autodafé, ki igra na akustična glasbila. Zasedbo sestavljajo: Matjaž Pikalo, Luka Ropret, Andrej Hawlina, Jaka Hawlina, Petra Pikalo. Refrene pesmi jim pomaga peti otroški pevski zbor.
Več:
Dragi starši in otroci!
Gotovo ste že slišali za Zverinice iz Rezije. No, zdaj so tukaj Zverinice prijateljice in vljudno vabljeni na koncert pesmi, v katerih poleg tujca, foresta, nastopajo še volk, lisjak, vešče, čuk, kavka, pèsek, mačka, miška, dinozaver in še in še zverinic … Napisal jih je priljubljeni avtor za majhne in velike otroke Matjaž Pikalo, čigar »zavezanost poeziji se občuteno izpoje v preurejeni otroški semantiki, ki spaja besede in igrive besedne zveze v jezikovno posodobljeno izročilo,« kot piše v časopisu.
Glasba Zverinic nekoliko spominja na beneško, torej na ljudsko, pa tudi na bluz, rege, ska, pank, kolo, uspavanko, koračnico in še kaj … Uglasbila sta jih Matjaž Pikalo in Luka Ropret, izvaja pa jih ansambel Autodafé, ki igra na akustična glasbila. V zasedbi je pet članov: Matjaž Pikalo–harmonika, glas, Luka Ropret–kitara, Andrej Hawlina–violina, Jaka Hawlina–bariton, trobenta, Petra Pikalo–bobni, tolkala, glas. Pesmi–refrene jim pomaga peti otroški pevski zbor.
Pesmi so primerne za otroke stare med pet in petindevetdeset let!
Le vkup, le vkup!

19:00
Na pesniškem tandemu: Na tokratnem Pesniškem tandemu se bosta Petri Koršič pridružila pesnica Vida Mokrin – Pauer in Andrej Detela, priznan kvantni fizik in inovator za robotiko in električne avtomobile nove generacij.
Več:
Na prvi stol decembrskega tandema bo k Petri Koršič sedla pesnica Vida Mokrin – Pauer, avtorica šestnajstih knjig poezije (od tega so tri za otroke, dve na cedejih z glasbo, ena na kartah kot orakelj za uvidevanje), ki je poleg nominacij za Veronikino in Jenkovo nagrado prejela za literarno delo (v soavtorstvu je objavila tudi dva romana) nagrado Franceta Bevka, njene pesmi so prevedene v dvanajst tujih jezikov. Ker zase pravi, da zadnjih deset let piše kvantno-kozmično-humorno-pravljično feministično poezijo, ni presenečenje, da je na tandem povabila Andreja Detelo, priznanega kvantnega fizika in inovatorja za robotiko in električne avtomobile nove generacije, ki kot pesnik še ni uveljavljen, sicer avtor znanstvene knjige Magnetni vozli in potopisne knjige Sanje v vzhodni sobi (CZ, 2008) in nove knjige Sintropija, v kateri »z matematično natančnostjo in s poetično občutljivostjo jasno preseže zakon entropije«, vpelje zakon sintropije, ki govori o samoorganizaciji narave, ob enačbah med drugim v knjigi najdejo mesto tudi njegove pesmi. Večer poezije, »ki nasmeje in zdravi z ozaveščanjem, da objektivnosti in mrtve materije sploh ni«, in pogovora o njej.

Lep pozdrav,
ekipa Trubarjeve hiše literature

Več o dogodkih na: www.trubarjevahisaliterature.si.

Vsi dogodki v Trubarjevi hiši literature so brezplačni. Hiša je odprta od torka do petka od 10. do 18. ure ter v času kulturnih prireditev.

Trubarjeva hiša literature

Stritarjeva 7, Ljubljana, 01 256 56 94

trubarjeva@literarnahisa.si

Če ne želite več prejemati e-obvestil, nam pišite na trubarjeva@literarnahisa.si