Arhiv kategorij: Dogodki

Literarni večer

V torek, 15. decembra, so študentje pripravili še literarni in glasbeni večer, na Zoomu pa je bilo kmalu več kot 150 pravokotnikov. Večer v Gallusovi dvorani, pardon, iz domačega fotelja je povezoval Andraž Stevanovski, ki je tudi pripravil povezovalni program. 12 študentk in študentov je prebralo svoja dela, pesmi, ki so jim pri srcu, pa so z nami delile tudi štiri profesorice. Nejc Praznik nam je ob kitari pričaral poletje, Marko Stabej pa se je ob klaviaturah melanholično spraševal o vremenu in smislu. Lucija Mirkac je zapela eno tako žmohtno – avtorsko narečno namreč, Mateja Pezdirc Bartol pa je na klavirju v domove pričarali pravi ples v maskah. Andrej Rozman – Roza, skrivni gost večera, ki je svoje bistroumne in kritične pesmi z nami delil že prej, je druženje sklenil z vrsticami, da »sovraštvo je huda bolezen«. No, med slovenisti in slovenistkami je bila tokrat »samo ljubezen, eno in edino upanje«, da se bomo kmalu lahko tako družili tudi v živo.

Fotografije: https://slov.si/mh/galerije/koronalit/index.html

Kekčeve poti

bodo letos v nedeljo, 5 julija. Cilj je Visoka Vrbanova špica južno od Triglava. Gor vodita dve poti, lahka in zelo težka (a lepa ferata), okoli 4,5 ure v eno smer. Gre se iz doline Kot, lahka pot gre mimo Staničevega doma pod Triglavom, težka (Rekarjeva) pa prej zavije desno http://www.hribi.net/gora/visoka_vrbanova_spica/1/321 . Težka je le za zelo izkušene. Po koncu bo piknik, kot vedno.

Zbor 6.50 pred Filozofsko fakulteto. Nazaj pridemo okoli 21. ure. Standardna planinska oprema (dolge in kratke hlače, rezervna majica, srajca, pulover, anorak, kapa), zlasti dobri čevlji, in vsaj 2 litra vode.

Na literarnem sprehodu po Ljubljani

četrtek, 27. februarja 2020, smo se študenti predmeta Sodobni slovenski roman zbrali pred Filozosko fakulteto in se pod vodstvom red. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič namenili na enourno sled slovenskim ustvarjalcem po Ljubljani. Po prečkanju dveh prehodov za pešče smo se ustavili pri Križankah, kjer se nahaja spominska plošča Srečku Kosovelu in nadaljevali pot proti Križevniški ulici, kjer so v preteklih letih v spomin omenjenemu piscu potekali literarni maratoni. V isti stavbi je nekdaj živela tudi Luiza Pesjak. Spustili smo se proti Ljubljanici in se zaustavili pri hiši št. 10, nekdanjem domu avtorja črtic, novel in povesti, Ivana Tavčarja. Obudili smo pomen mecena Žige Zoisa in čez most nadaljevali pot do Rožne ulice 5, kjer smo se z recitiranjem Vrbe spominjali Franceta Prešerna. Ozke ljubljanske ulice so nas vodile do stavbe, kjer je živel Lojze Kovačič, in zatem do Schweigerjeve hiše, koder stoji portret Lili Novy. Mimo skoraj neopazne talne plošče, ki govori o protireformacijskem požigu knjig smo se sprehodili do Trubarjeve hiše, središča umetnosti in kulture. Na »Prešercu« smo pred spomenikom nekoliko postali v ponos, da v središču glavnega slovenskega mesta stoji kip literarnega umetnika in ne vojskovodje ali vladarja. Naš sprehod po sončnem mestu smo sklenili na Kongresnem trgu 5, pred bivališem Ivana Cankarja in odšli vsak svojo pot. Tovrstnih potepanj v okviru študija bi lahko bilo več, saj na tak način študentje zares spoznamo ustvarjalce, ki so naš jezik utemeljevali in razkošno razvijali.

Anuška Zakonjšek

8 7 6 5 4 3 2 1

Bezlaj pri Sodobnem slovenskem romanu

V torek, 7. 1. 2020, smo se slušatelji predmeta Sodobni slovenski roman udeležili vodstva po kiparski razstavi Jiřija Bezlaja v Mestni galeriji Ljubljana. Kljub začetni skepsi, ki običajno spremlja povabila na razstave sodobne umetnosti (sploh če je minimalistično naslovljena kar po kiparskem materialu – Kamen) smo bili na koncu nad videnim pozitivno presenečeni. Po umetnikovih delih nas je vodil dr. Sarival Sosič.

Če smo lahko pred slabima dvema letoma brali članke, naslovljene kot »devet razlogov, zakaj si Bezlajev Evangelij za pitbule ne zasluži zlate hruške« pa bi lahko iz zbranih vtisov kolegov in kolegic napisali članek o desetih razlogih, zakaj je Bezlajeva razstava vredna ogleda, čeprav smo se na razstavi seznanili tudi s polemiko ob postavitvi njegovega »akta brez glave« na naši fakulteti leta 2002. Sprehod po avtorjevem štiridesetletnem ustvarjanju nas je peljal mimo vsebinsko in materialno raznolikih plastik, od izklesanih stopal, preko družbenokritičnega mrčesa-umetnika, do antične motivike kiklopov in Favnovim popoldnevom. Razstavo odlikuje zelo dodelana postavitev, ki ji je avtor posvetil nemalo časa. Domiselna se nam je zdela tudi prezentacija nekaterih del na podlagi iz prsti, peska in prisotnost vode.  — Urh Ferlež

IMG-6005 IMG-5999 IMG-6001 IMG-6004 IMG-6005 IMG-6008 IMG-6046

Literarni večer: Vesna Liponik

V sredo, 18. 12. 2019, sem se v sklopu predmeta Literarna interpretacija odzvala nadvse prijetnemu povabilu nosilke predmeta red. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič in kolegicam_om predstavila svoj pesniški prvenec roko razje, ki je jeseni 2019 izšel pri založbi Škuc (zbirka Lambda). Po prednovoletnem literarnem večeru ‒ ki je skušal v monodramski formi lastnoročno izpriditi nekatere konvencije, vezane na predstavitve knjig, s hkratnim prestopanjem in parazitiranjem na žanru, pri čemer je svojo vsebino vezal na postprodukcijsko fazo pisanja, na vse, kar sodi k avtorefleksiji v (avto)upodobitvi ‒ je sledila interpretacija izbranih pesniških tekstov, v katero so se aktivno vključile_i kolegice_i. Tovrstna povabila so dragocena, ker pomenijo ne le spodbudo in možnost predstavitve lastnega dela, temveč predvsem možnost soočenja različnih interpretativnih pogledov kolegic_ov, kar je redka priložnost, za katero se zahvaljujem vsem, ki so se je udeležili_e.

Vesna Liponik, študentka 2. letnika podiplomskega študija primerjalne književnost in literarne teorije ter slovenistike

IMG-2385 IMG-2384 IMG-2380

Popotovanje iz Litije do Čateža

Bo v četrtek 7. novembra. Zbor ob. 6.20 na železniški postaji v Ljubljani, vlak odpelje ob 6.50. Kupite povratno vozovnico Ljubljana-Litija, Velika Loka-Ljubljana (ok. 9 evrov). Nazaj gremo iz Velike Loke ob 18.35 (v Ljubljani smo ob 19.45). Z avtoštopom je mogoče ujeti tudi vlak ob 16.32 (v Ljubljani ob 17.48).

Trasa je: najprej iz Litije do Šmartna (tam postanek v eni od gostiln) in potem po gozdnih stezah mimo Moravč do Čateža, kamor prispemo ok. 15.30. Pot je označena z oznako LP. V gostilni Tončkov dom na Čatežu bomo imeli kosilo, cena vegetarijanskega je ok. 4.2 evra, mesnega 4.8. S Čateža je do postaje v Veliki Loki še uro in četrt hoje.

S seboj imejte malico in pijačo in prazno plastenko, da sproti kupimo vino. Obujte se tako, da boste lahko hodili 5 ur po gozdu in dobro uro po asfaltu. Imejte rezervno majico, dežnik, vetrovko, toda ruzaki naj ne bodo pretežki.

Ekskurzija v Čop-Jalnove kraje 22. oktobra

Zbor ob 7.45 na avtobusni postaji na Barjanski ulici (pravokotno na Aškerčevo ob srednji šoli). Prevoza udeleženci ne plačamo. Plačamo pa si kosilo v gostilni Trebušnik. Vrnemo se okoli 16 ali 18 ure, odvisno od vremena.

Za prijave je čas do petka.

Obujte čevlje za hojo po travniku.

Ob 9.00 nas pričakajo v Čopovi hiši. Ok. 9.40 gremo na kavo v bližnji bar Ajdna, potem se vzpnemo na Sončno pot nad Žirovnico in po njej do Rodin k Jalnovi hiši, ki je naša zadnja postaja: vmes obiščemo Finžgarja in morda čebelarja Janšo. Kosimo v gostilni Trebušnik: POSTREGLI BODO Z ZREZKI in drugim mesom (gobova ali goveja juha, meso, krompir, solata, sladica).

NA PRIJAVNEM LISTU OZNAČITE, ali želite VEGETARIJANSKO KOSILO (gobova juha, pohan sir …)

Vsak naj pripravi kakšno informacijo o zanimivih ljudeh iz krajev okoli Žirovnice in Vrbe, lahko tudi Bleda, Lesc in Radovljice.

Ekskurzija k Čopu, Finžgarju in Jalnu

Ekskurzija po Poti kulturne dediščine bo v torek, 22. oktobra. Namenjena je vsem študentom vseh letnikov (pouk ta dan sicer ne odpade, zlasti seminarji ne.) Zbor ob 7.50 ali pred FF ali pred Šolskim centrom na Barjanski (pravokotno na Aškerčevo). Z avtobusom gremo do Žirovnice v Čopovo hišo, potem k Trebušniku na kavo, nakar peš po Sončni poti (tik nad vasmi) do Janše in do Finžgarja in do Jalna. Kulturni program bi se zaključil okoli 15.00, potem pa na kosilo (tokrat na lastne stroške).

Na vratih kabineta 217A bo seznam, kamor se boste interesenti vpisovali (nujno, zaradi naročila avtobusa).

Popotovanje iz Litije do Čateža – sprememba

Bo v četrtek 7. novembra. Zbor ob. 6.20 na železniški postaji v Ljubljani, vlak odpelje ob 6.50. Kupite povratno vozovnico Ljubljana-Litija, Velika Loka-Ljubljana (ok. 9 evrov). Nazaj gremo iz Velike Loke ob 18.35 (v Ljubljani smo ob 19.45). Z avtoštopom je mogoče ujeti tudi vlak ob 16.32 (v Ljubljani ob 17.48). Trasa je: najprej iz Litije do Šmartna (tam postanek v eni od gostiln) in potem po gozdnih stezah mimo Moravč do Čateža, kamor prispemo bomo ok. 15.30. Pot je označena z oznako LP.  V gostilni Tončkov dom na Čatežu bomo imeli kosilo. S Čateža je do postaje v Veliki Loki še uro in četrt hoje.

Kosilo in pijačo si plačamo sami: mesna enolončnica 4,8 evra, zelenjavna 4,2; štrudl dajo zastonj.

S seboj imejte hrano in pijačo in prazno plastenko, da sproti kupimo vino. Obujte se tako, da boste lahko hodili 5 ur po gozdu in dobro uro po asfaltu. Imejte rezervno majico, cdežnik, vetrovko, toda ruzaki naj ne bodo pretežki.

Izlet po Kekčevih poteh

bo v nedeljo, 7. julija. Zberemo se ob 7.00 pred FF. Gremo v dolino Bavšice pri Bovcu. Pot je tokrat zelo položna, pretežno travna in jo lahko zaključimo na sedlu 1900 m. Preberite si opis na vratih hodnika. Prijavite se lahko do 3. julija.

Dopolnilo: udeleženci z Gorenjske (poleg Ane, Manje in Polone), oglasite se Alešu ali meni, da se dogovorimo za vkrcanje pri gostilni Marinšek v Naklem ob 7.45. — miran hladnik

Razstava angažiranega stripa

Študentke in študentje slovenistike smo si v sklopu predmetov, katerih nosilka je red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič, v torek, 12. 3. 2019, ogledali likovno razstavo Pod rdečo zvezdo v Mestni galeriji Ljubljana. Razstava Iztoka Sitarja, enega vodilnih avtorjev angažiranega stripa v Sloveniji, je najobsežnejši pregled njegovega stripovskega delovanja, ki je v petintridesetih letih ustvarjanja uspel povzdigniti strip na pomembno mesto v našem kulturnem prostoru. Njegova prepoznavna risba običajno kritično izrisuje osebne odzive na sodobno družbeno dogajanje v svetu in pri nas.

Kustos razstave, dr. Sarival Sosič, nas je zelo predano in na zanimiv način popeljal mimo sten, na katerih so se razprostirali Sitarjevi angažirani stripi. Ponovno smo ugotovili, da je v umetnosti dovoljeno skoraj vse. Hkrati pa smo ugotovili, da ima strip, na žalost, dostikrat podcenjen status in (pre)slabo recepcijo. No misliva, da je z našim ogledom pridobil kakšnega recipienta več. Nama pa je bilo najbolj zanimivo ravno to, kako in kaj je predstavljeno v stripih. Zanimiva je bila tudi diskusija na predavanju, kjer so se mnenja kresala v zvezi s tem, kako je v Sitarjevih stripih predstavljena Cerkev (ne vera), kaj je javna oseba, kaj je zasebni del življena itd.

Ana Cotič in Andraž Stevanovski, študentka in študent 3. letnika slovenistike na ljubljanski Filozofski fakulteti

IMG-4375IMG-4368 IMG-4256

Fonetično-logopedsko predavanje profesorjev iz Kanade, 28. 11. 2018

V sredo, 28. 11. 2018, smo ob 10.30 v predavalnici št. 2 na Oddelku za slovenistiko v sodelovanju z Oddelkom za specialno in rehabilitacijsko pedagogiko Pedagoške fakultete  pri predmetu Fonetika in fonologija slovenskega knjižnega jezika gostili profesorja dr. Josepha P. Stembergerja (Department of Linguistics) in profesorico dr. Barbaro May Bernhardt (School of Audiology and Speech Sciences) z ugledne kanadske univerze University of British Columbia.

Predavanje

Po uvodnem pozdravu doc. dr. Damjane Kogovšek (Pedagoška fakulteta) in izr. prof. dr. Hotimirja Tivadarja je dr. Joseph P. Stemberger v slovenskem jeziku predstavil nelinearno oz. večlinearno fonologijo v kontekstu razvoja otroškega govora. Nelinearna fonologija je nadpomenka za različne fonološke teorije, ki nadgrajujejo in dopolnjujejo segmentno raven fonologije, kot jo opisuje generativna fonologija, in sicer z obravnavo zloga, stopice, prozodične besede, naglasa itd. Na kratko je bila predstavljena teorija avtosegmentalne fonologije, lastnostne geometrije in fonologije zloga, nato pa so bili pristopi nelinearne fonologije aplicirani na realne slovenske in angleške primere, ki jih srečamo pri razvoju otroškega govora. Omenjene teorije se v praksi izkažejo za zelo uporabne pri delu logopedov.Predavanje

V drugem predavanju pa je dr. Barbara May Bernhardt predstavila klinično logopedsko aplikacijo nelinearne fonologije pri delu z otroki. Poudarila je, da pri logopedskem delu ne smemo iskati napak pri otroškem govoru, temveč moramo izhajati iz otrokovih fonoloških zmožnosti in te nadgrajevati. Cilj raziskav je določiti otrokovo fonološko zmožnost v njegovem maternem jeziku pri določeni starosti ter to znanje uporabiti za ugotavljanje, kateri otroci pri določeni starosti potrebujejo pomoč logopeda in odraslih pri razvoju govora. V okviru njihovega projekta raziskujejo tudi slovenščino (dr. Martina Ozbič) in pripravljajo seznam besed in krajših povedi, s pomočjo katerih lahko pri posameznem otroku določimo, ali ta potrebuje pomoč logopeda. Gradiva so dostopna na spletni strani: http://phonodevelopment.sites.olt.ubc.ca/practice-units/slovene/.

Predavanje

Profesorja želita s tovrstnimi raziskavami oz. analizami ugotoviti in definirati sistem fonološkega razvoja, globalno in specifično za posamezni jezik. Praktično pa to pomeni možnost za razvoj učinkovitega instrumentarija in uporabnega diagnostičnega sredstva za ugotavljanje fonoloških spretnosti kot kazalcev bodočega govornega razvoja.

Predavanje Predavanje

asist. Luka Horjak

 

 

Literarni sprehod po Ljubljani

V ponedeljek 28. maja smo se študentke in študentje slovenistike odpravili na prav poseben sprehod po Ljubljani. Pod vodstvom red. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič smo si ogledali pomembne točke, kjer so živeli in ustvarjali naši najpomembnejši literati. Sprehajali smo se poteh Srečka Kosovela, Ivana Tavčarja, Žige Zoisa, Franceta Prešerna, Ivana Cankarja in drugih. Pot so popestrila branja in recitiranja njihovih mojstrovin. Ob tej priložnosti bi se radi profesorici zahvalili za vložen trud in čas, ki ga je namenila organizaciji.

 

bty

bdr

bty

bty

Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v SMG

 
 
V četrtek, 22. 3. 2018, ob 19.00 smo si študentke in študenti slovenistike ogledali predstavo Pohujšanje v dolini Šentflorjanski v Slovenskem mladinskem gledališču. Predstavo je režiral Vito Taufer, ki je Cankarjevo farso na inovativen način »spremenil« v črno komedijo in univerzalno, brezčasno pravljico ter hkrati nesramen in neotesan buffo. Po predstavi so se z nami pogovarjali igralci Blaž Šef, Uroš Kaurin, Matija Vastl, Dario Varga in igralka Janja Majzelj. Ogled predstave sta organizirali red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič in izr. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol.  

 

pohujsanje_Maja_Licen_1

pohujsanje_Maja_Licen_2

pohujsanje_Maja_Licen_3

pohujsanje_Maja_Licen_4

pohujsanje_Maja_Licen_5

pohujsanje_Maja_Licen_6

UTRINKI Z LIKOVNE RAZSTAVE ZGOŠČEVANJE

V torek, 6. 3. 2018, smo si študentke in študenti slovenistike v Mestni galeriji Ljubljana
ogledali likovno razstavo Zgoščevanje. Razstava, znotraj katere se s svojimi deli predstavlja
osem slovenskih akademskih kipark in kiparjev (Polona Demšar, Aleksandra Saška Gruden,
Zoran Srdić Janežič, Anže Jurkovšek, Spiro Mason, Mojca Smerdu, Jožef Vrščaj, Tomaž
Zarifa), široko temo nagovarja s skulpturami, ki z različnimi materiali, velikostjo, barvami in
edinstvenimi slogi prevprašujejo naravo, živali in človeštvo. Slednjega pa postavlja tudi v
odnos do narave in živali ter ne nazadnje do samega sebe. Po razstavi sta nas vodila kipar
Zoran Srdić Janežič in kustos te razstave, dr. Sarival Sosič. Ogled razstave je organizirala red. prof. dr. Alojzija Zupan Sosič.

Zgoscevanje_IMG_1

Zgoscevanje_IMG_2

Zgoscevanje_IMG_3

Zgoscevanje_IMG_4

Zgoscevanje_IMG_5

Zgoscevanje_IMG_6

Zgoscevanje_IMG_7

Zgoscevanje_IMG_triptih

Predavanje mikrobiologa Tima Prezlja o evolucijski psihologiji spola in spolne identitete v sredo 17. januarja

Predavanje bo v sredo 17. januarja ob 12.00 (do 13.30) v predavalnici 2. Evolucijska psihologija je biološka disciplina, ki raziskuje evolucijo psiholoških procesov, mdr. biološki pomen in razvoj partnerskih odnosov in združevanja v pare ter spola in spolne identitete. Pri tem se opira na biološko kromosomsko determinacijo spola, ki je genetska in pri nekaterih živalskih skupinah tudi močno odvisna od okolja. Predavanje bo mdr. osvetlilo, kako se posamezniki (ne)identificiramo skladno z lastnim biološkim spolom in kako je s spolno identiteto povezano še vprašanje, kdo nas kot posameznike spolno privlači oz. kakšne so naše spolne prakse.

Teorija pripovedi Alojzije Zupan Sosič

Na Besedni postaji v sredo, 8. novembra 2017, ob 17.00 uri (Modra
soba/5. nad. FF) Alojzija Zupan Sosič, Teorija pripovedi (založba
Litera, 2017).

Vsi radi pripovedujemo, poslušamo, gledamo ali beremo različne
pripovedi. Da bi jih lažje brali, razumeli in razlagali, lahko pa tudi
pripovedovali in pisali, bo poskrbela znanstvena monografija Teorija
pripovedi (založba Litera) avtorice Alojzije Zupan Sosič, redne
profesorice na Oddelku za slovenistiko FF v Ljubljani. Njena knjiga je
zasnovana kot križanec med znanstveno monografijo, strokovnim
priročnikom in geslovnikom, združuje pa pregled glavnih konceptov, ki
so v rabi pri analizi in interpretaciji pripovedi, kot tudi prikaz
metodoloških usmeritev, znotraj katerih so se ti koncepti razvili.
Kako je knjiga urejena in kaj vse še ponuja, pa boste izvedeli na
pogovoru z avtorico. (Slovlit 28. okt. 2017)

Besedna postaja_AZS_Teorija pripovedi_IMG_2545

Besedna postaja_AZS_Teorija pripovedi_IMG_2549

Predstavitev monografije Teorija pripovedi AZS

Fotografiji s predstavitve knjige Teorija pripovedi Alojzije Zupan Sosič 8. 11. 2017 v nabito polni Modri sobi FF je poslala Maja Ličen, zadnjo je posnel Matjaž Rebolj. Posnetek pogovora na Youtubu.

12. letno srečanje Društva za slovansko jezikoslovje v Ljubljani od 21. do 24. septembra 2017

Društvo za slovansko jezikoslovje (Slavic Linguistics Society) povezuje jezikoslovce iz Evrope in Severne Amerike (ter tudi od drugod), ki se ukvarjajo z znanstvenim preučevanjem slovanskih jezikov. Namen društva je vzpostavljanje dialoga med jezikoslovnimi poddisciplinami ter med različnimi teoretičnimi modeli in metodološkimi pristopi.

Vsako leto organizira mednarodno znanstveno konferenco, ki se izmenično odvija v Severni Ameriki in Evropi.

Dosedanje konference SLS: 2006: Bloomington (ZDA), 2007: Berlin (Nemčija), 2008: Columbus (ZDA), 2009: Zadar (Hrvaška), 2010: Chicago (ZDA), 2011: Aix-en-Provence (Francija), 2012: Kansas (ZDA), 2013: Szczecin (Poljska), 2014: Seattle (ZDA), 2015: Heidelberg (Nemčija), 2016: Toronto (Kanada).

Letošnji letni kongres SLS-12 se bo odvijal od 21. do 24. septembra 2017 v Ljubljani v prostorih ZRC SAZU.

Glavni organizator dogodka v Ljubljani je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, soorganizatorji pa so trije oddelki FF UL, in sicer Oddelek za slavistiko, Oddelek za slovenistiko in Oddelek za primerjalno in splošno jezikoslovje.

Program konference je na povezavi:
http://www.slaviclinguistics.org

Kekčeve poti na Kriške pode, Razor, Stenar

Dragi študenti,

v soboto in nedeljo 8. in 9. julija gremo v hribe okoli Kriških podov. V soboto popoldne okoli 15.30 iz doline Vrat (1015 m, pod Triglavom) na Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m) – okoli 4 in pol ure hoje. Kriški podi so kičasto lepi, jezerca, kozorogi, pogled na Trento. V nedeljo pa imamo tele možnosti: na Razor (2601 m, kako 2 uri gor) je kar resna ferata; nasproti Razorja je lahko dostopna Planja (2453 m, ura in pol); na Križ (2410 m, ura in četrt) mimo gornjega jezerca, kdor hoče, gre lahko še s Križa na Stenar (2501 m, pol ure), potem pa poti severno od Križa in Stenarja čez pode, kot bi hodil po drugem planetu, mimo bivaka IV nazaj v Vrata (dobre tri ure).

Oprema – visokogorska: čevlji z debelim profilom, vsaj 3 litre vode, rezervne cunje, anorak, kapa, zaščita pred soncem.

Zbor: ob 14.20 pred FF in/ali ob 15.30 v Aljaževem domu v Vratih.

Napišite se na papir ob plakatu pri vratih na hodnik.

Fotoreportaža z letošnjega kekčevanja

Vrata

Za druge posnetke glej http://slov.si/mh/galerije/galeri310/index.html

Razstava Telesnost v Mestni galeriji

Ali je telesnost v likovni umetnosti samo slikanje golega telesa? V torek, 21. 3. 2017, smo skupaj spoznali, da je veliko več. V Mestni galeriji v Ljubljani smo si ogledali skupinsko razstavo z naslovom Telesnost in ob vodenem ogledu ugotavljali, da ima telo veliko možnosti izraznosti, telesnost pa je rezultat najraznovrstnejših aktivnosti: po eni strani nastopa telo kot predmet ogledovanja, po drugi pa gre za telo gledalca kot prostor ogledovanja. O naših vtisih in razmišljanjih smo se pogovorili že ob ogledu, bolj natančno pa še na predavanjih in seminarjih isti teden. Razstava Telesnost nadaljuje raziskovanje in razstavljanje slik, fotografij in video umetnosti v sodobni slovenski kulturi na izbrano temo oziroma vsebino v tej galeriji. V sklopu razstave se predstavljajo umetniki: Uroš Abram, Rajko Bizjak, Robert Černelč, Ana Čigon, Jurij Kalan, Tina Kolenik, Samo in Kamila Volčanšek. Našteti umetniki telo in telesnost dojemajo kot gibljivo, likovno gnetljivo in dinamično prisotnost v vsakdanjem življenju, ki jo je treba nenehno opazovati in upodabljati.

Alojzija Zupan Sosič

6

FullSizeRender 1

RazstavaTelesnost_21mar2017_IMG_1014

RazstavaTelesnost_21mar2017_IMG_1040

RazstavaTelesnost_21mar2017_IMG_1044

RazstavaTelesnost_21mar2017_IMG_1048

SLOVENISTIČNO BRUCOVANJE

Vabimo te na tradicionalno
SLOVENISTIČNO BRUCOVANJE
 KDO? Obvezno za vse brucke/bruce Oddelka za slovenistiko in vse, ki hrepenite po žlahtni kapljici.
KDAJ? 22. 3. 2017, ob 22.00
KJE?  Pub Pod skalco.
Se vidimo!

Spet trte so rodile,
prijat’lji, vince nam sladkó,                                             
ki nam oživlja žile,                                             
srcé razjásni in oko,                                                     
ki utopi                                                   
vse skrbi,                                     
v potrtih prsih up budi. – F. P.

DSCN3551

DSCN3561

DSCN3560

DSCN3558

Vabilo na enodnevno ekskurzijo na Koroško in v Celovec

Spoštovani študentje in študentke slovenistike!

Tutorke in tutor oddelka za slovenistiko (v sodelovanju z oddelkom za slavistiko in germanistiko) vas vabimo na enodnevno ekskurzijo na Koroško in v Celovec, ki bo potekala v torek, 6. decembra 2016. Sprva se bomo z avtobusom odpeljali na Ravne na Koroškem, kjer si bomo ogledali knjižnico, pokazali pa nam bodo tudi najstarejši izvod Biblije. Pot nas bo nato popeljala do rudnika v Mežici, po ogledu pa nas čaka kosilo v Pliberku. Po kosilu se bomo odpravili v Celovec, kjer si bomo ogledali univerzo in inštitut, kasneje pa sledi še ogled samega mesta. Ekskurzijo bomo zaključili s prazničnim sprehodom med stojnicami božično-novoletnega sejma.

Odhod je zjutraj, ob 6.45, izpred Filozofske fakultete (postaja Aškerčeva v smeri Viča), vračamo pa se predvidoma v večernih urah, okrog 21.30.

Prispevek za ekskurzijo je 22 evrov (v ceno je všteto vse, od prevoza do vstopnin in kosila). Prispevke zbiramo na oddelku za slovenistiko, od 21.11. do 25.11. in od 28.11. do 30.11., med 10. in 13. uro. Poleg plačila prispevka lahko na oddelku v tem času kupite tudi slovenistične majčke in spodnjice.

Prijave na ekskurzijo sprejemamo do vključno 30.11.2016, na e-poštnem naslovu manca.tutorslo@gmail.com. Po 30.11. 2016 ne sprejemamo več odjav, prav tako ne vračamo več denarja. Za več informacij pišite na naslov manca.tutorslo@gmail.com.

Popotovanje iz Litije do Čateža …

… ne bo v četrtek, 20. oktobra, kot je bilo oznanjeno, ampak zaradi napovedanega močnega dežja en teden pozneje, tj. 4. novembra. Zbor ob 6.20 na železniški postaji v Ljubljani. Kupite povratne vozovnice Ljubljana-Litija in Velika Loka-Ljubljana (ok. 8 evrov). Odhod vlaka iz Ljubljane 6.50, iz Velike Loke 18.40, prihod v Ljubljano 19.47. Kdor se želi pridružiti v Šmartnem ali Litiji: v Litiji se bomo 10 minut zadržali pri partizanskem spomeniku. V Šmartnu bomo v eni od gostiln med 8.10 in 8.50. Na Čatežu bomo okoli 15.30, v gostilni Tončkov dom bo kosilo (mesna ali vegi enolončnica in štrudl za 5 oz. 3,5 evra).

Neto hoje 8 ur.

Oprema: pohodniški čevlji oz. uporabne superge, malica, liter in pol pijače, rezervna majica in nogavice, obliži za žulje, vetrovka ali/in dežnik.

Slike z letošnjega popotovanja.

Samo še skok do Čateža :)

Če kdo hoče, da ga Google najde, ali bi želel še druge fotografije, naj  mi sporoči svoje ime. — mh

Spoznavni vikend slovenistov in slavistov je pred vrati

Spoštovani slovenistični in slavistični navdušenci,

vabimo vas, da se nam pridružite na spoznavnem vikendu slovenistov in slavistov, ki bo letos potekal v Kočevju od 21. do 23. oktobra. Svoj čas bomo namenili Mateju Boru, obisku kočevske knjižnice, spoznavanju kočevske pokrajine, kulture in narečja, zapeljali se bomo do bližnje občine Kostel, se skozi raznolik in zabaven program spoznali ter brucem pomagali pri pripravah na študij.

Prispevek za spoznavni vikend je 25 evrov, da bi imeli čim manj stroškov, pa smo se odločili tudi za lastni prevoz.

Prijave za spoznavni vikend slovenistov in slavistov, na katerem zagotovo ne bo dolgčas, zbiramo do vključno 14. oktobra, in sicer na e-poštnem naslovu manca.tutorslo@gmail.com, kamor se lahko obrnete tudi za dodatne informacije.

 

Izlet po Kekčevih poteh

Planinski izlet (Kekčeve poti) v soboto in nedeljo 9. in 10. julija

 Rezija in hribi okrog Kanina

Zbor v soboto ob 8.30 pred Filozofsko fakulteto. Kratek ogled Rezije potem pa iz vasi Stolbica (480 m) do zavetišča Igor Crasso (1650 m), 1200 m vzpona, 4 ure. Verjetno bo zelo vroče, zato vzemimo 4 l vode (voda je morda tudi v votlini 100 m pod zavetiščem). V zavetišču prespimo, v nedeljo pa 400 m vzpona do bivaka Marussich po čudoviti mulatjeri po južni strani, zelo razgledna in uživaška. (Ta zdolgočaseni lahko skočijo še na Žrd, 2324 m.) Od bivaka Marussich gre mulatjera naprej čez sedlo Bila peč na italijanski strani Kanina na severno stran gore na smučišče in potem dol na Nevejski preval (lahko z gondolo, če dela). Okoli 7 ur.

Oprema: pohodniški čevlji, spalna vreča (v koči je le 11 ležišč), vode za dva dni (ok. 4 litre, na poti vode ni), hrana, anorak, kapa, palice. Pot je tehnično lahka in ni izpostavljena. Ob koncu drugega dne bo piknik, prišparajte si kakšno klobaso.

Mojca Stritar, Aleš Bjelčevič

Literarni sprehod po Ljubljani 2. junija 2016

Obetalo se je sončno četrtkovo dopoldne, ko smo se slovenisti in komparativisti v pričakovanju zbrali pred stavbo Filozofske fakultete, da bi se pod vodstvom red. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič sprehodili po Ljubljani in jo uzrli z novimi očmi, zavedajoč se njene bogate literarne zgodovine.

Naš prvi postanek so bile Križanke, kjer smo si ogledali vzidano ploščo z reliefom Srečka Kosovela, nato pa smo se zlagoma napotili proti Križevniški ulici, kjer sta nekoč prebivala tako prej omenjeni pesnik kot tudi Luiza Pesjakova. Pot nas je nato vodila do glavne rečne žile v Ljublani, kjer smo naredili postanek zaradi hiše številka 10, v kateri je nekoč prebival Ivan Tavčar. Nato smo se ustavili tudi na Rožni ulici 5, kjer je nekoč prebival France Prešeren. Na tem mestu smo skupaj odrecitrali Vrbo.

Naša naslednja postojanka je bil Stari trg 21, nekdanje prebivališče Lojzeta Kovačiča, ustavili pa smo se tudi ob Schweigerjevi hiši, ki jo še danes krasi bronasto obličje Lili Novy. Naša naslednja postojanka je bil Mestni trg, kjer smo posvetili nekaj minut temnejšemu poglavju zgodovine našega naroda; med tlakovce vdelana talna plošča mimoidočim priča o požiganju knjig, ki se je dogajalo v obdobju protireformacije. Le nekaj metrov naprej smo se ustavili pred Trubarjevo hišo, najstarejšo stavbo v Ljubljani ter znanim centrom kulture in umetnosti, ter namenili nekaj besed Trubarju, Stritarju in Bohoriču, ki so nekoč vsi stanovali na Stritarjevi ulici.

Seveda literarni sprehod ne bi bil popoln, če se ne bi ustavili tudi na Prešernovem trgu in postali pod pesnikom in njegovo muzo, ki ju je Zajec tako veličastno za vedno ujel v kovino. Sprehod smo končali na Kongresnem trgu 5, s Cankarjem in njegovo črtico O človeku, ki je izgubil prepričanje.

Amadea Kovič

Patrizia Raveggi: Fotoreportaža (klikni na tale naslov za več)

lll 111 lll 106 lll 103 lll 100 lll 093 lll 088 lll 084 lll 079 lll 061 lll 056 lll 052

Gledališki krožek slovenistov

OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA OLYMPUS DIGITAL CAMERA slika

Od: Ivana Zajc <zajcivana@gmail.com>
Datum: 02. april 2016 16:21
Zadeva: fotke za spletno stran

Pozdravljeni, pošiljam nekaj slik z nastopa gledališkega krožka študentov slovenistike za  našo oddelčno spletno stran /…/ naslednji nastop s predstavo po motivih Woodyja Allena bo ob izidu Besedoholika v aprilu. /…/ lep pozdrav, ivana

Popotovanje iz Litije do Čateža

bo v sredo, 11. novembra. Zbor ob 6.20 na železniški postaji v Ljubljani. Kupite povratne vozovnice Ljubljana-Litija in Velika Loka-Ljubljana (6 evrov). Odhod vlaka iz Ljubljane 6.50, iz Velike Loke 18.40, prihod v Ljubljano 19.47. Kdor se želi pridružiti v Šmartnem ali Litiji: v Litiji se bomo 10 minut zadržali pri partizanskem spomeniku. V Šmartnu bomo v eni od gostiln med 8.10 in 8.50. Na Čatežu bomo okoli 15.30, v gostilni Tončkov dom bo kosilo (mesna ali vegi enolončnica in štrudl za 5 oz. 3,5 evra). Neto hoje 7 ur. Oprema: pohodniški čevlji, malica, liter in pol pijače, rezervna majica in nogavice, obliži za žulje, vetrovka ali/in dežnik.

Fotoreportaža

Spoznavni vikend za bruce

Spoštovani slovenisti in slovenistke, cenjeni slavisti in slavistke,
od 23. do 25. oktobra bo na Ptuju potekal spoznavni vikend za bruce. Svoj čas bomo namenili Ivanu Potrču in Matiji Murku, se skozi raznolik in zabaven program spoznali ter vam pomagali pri pripravah na študij.
Odhod iz Ljubljane je v petek, 23. 10., ob 16.00, vrnemo pa se v nedeljo, 25. 10., okoli 15.30. Prispevek za spoznavni vikend je 20 evrov, da bi imeli čim manj stroškov, pa smo se odločili tudi za lasten prevoz. Prispevek za stroške goriva naj bi znašal približno 4 evre.
Prijave zbiramo do vključno 10. oktobra, in sicer na e-poštnem naslovu maja.tutorslo@gmail.com. Poleg ostalih podatkov navedite tudi rojstni datum in kraj rojstva ter državljanstvo.

Lepo vabljeni,
tutorji oddelka za slovenistiko in oddelka za slavistiko

Disertacija o književnosti v gimnaziji

V petek, 3. 7. 2015 ob 11h v predav. 209c bo Jožica Jožef Beg zagovarjala svojo doktorsko disertacijo Razvijanje ključnih zmožnosti pri pouku književnosti v gimnazijah.

Kandidatka je primerjala odgovore dijakov in učiteljev, kako pri pouku razvijajo npr. bralno pismenost, kulturno zavest, delo z novimi tehnologijami, in kako ocenjujejo svojo uspešnost na teh področjih.

Slednjo in njen napredek je preverila tudi s testom znanja pri dijakih v prvem in v tretjem letniku. Vabljeni vsi, ki vas ta vprašanja zanimajo. — Boža Krakar Vogel

Zagovor disertacije Maje Melinc

Vabilo na poletne prireditve Centra za slovenščino

VABILO

Vljudno vas vabimo na poletne prireditve Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki odpirajo svoja vrata v

– ponedeljek, 29. junija 2015:

ob 8.30 10. Mladinska poletna šola slovenskega jezika
v dvorani Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana (Kardeljeva ploščad 28a)
100 udeležencev iz 18 držav (več o programu na www.centerslo.net/projekti)

– ponedeljek, 6. julija 2015:

ob 10.00 34. Poletna šola slovenskega jezika
v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti (Aškerčeva 2)
102 udeleženca iz 32 držav (več o programu na www.centerslo.net/tecaji)

ob 20.00 51. seminar slovenskega jezika, literature in kulture
v atriju Mestnega muzeja Ljubljana (Gosposka ulica 15)
105 udeležencev iz 24 držav (več o programu na www.centerslo.net/seminar)

Po pozdravnih nagovorih in kulturnem programu vas vabimo še na kratko osvežitev.
Veselilo nas bo, če se nam boste pridružili.

Za več informacij pred in med prireditvami se obrnite na:
damjana.kern@ff.uni-lj.si, 031 321 819 (Mladinska poletna šola)
branka.gradisar@ff.uni-lj.si, 051 416 260 (Poletna šola)
damjan.huber@ff.uni-lj.si, 041 341 830 (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture)

Predstojnik Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik red. prof. dr. Marko Stabej,
vodja Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik dr. Mojca Nidorfer Šiškovič

Slovenski slavistični kongres 2015

Slavistično društvo Slovenije že pripravlja tradicionalni znanstveni
kongres, ki bo 25. septembra 2015 v Mestnem muzeju Ljubljana. Letos
praznujemo 40-letnico ustanovitve zveze pokrajinskih društev, Zd SdS,
zato bodo v uvodnem delu ta predstavila zgodovino svojega delovanja,
poleg dveh osrednjih plenarnih predavanj o najnovejših odkritjih na
področju jezika in literature pa popoldne načrtujemo še aplikativne
delavnice o slovenščini v šoli.

Okvirni program je spodaj, podrobnejše informacije sledijo.

10.00 Začetek z uvodnim pozdravom
10.15–12.00 Kratke predstavitve referatov področnih društev
12.00–13.30 Dve plenarni predavanji (jezikoslovno in literarno)

14.00–15.00 Vodeni ogled po Ljubljani/okrogla miza Slovenščina v
zamejstvu — aktualno stanje
15.30–17.00 Delavnice (izbirno): Hotimir Tivadar: Pravorečje pri
pouku v slovenskih šolah,
Mojca Smolej: O težavah pri pouku skladnje/Alojzija Zupan Sosič (FF
UL): Sodobna slovenska književnost
18.00 Zaključek (večerja v restavraciji Eksperiment, Slovenska cesta
10 s podelitvijo priznanj SdS).

Vabljeni!

Andreja Žele, predsednica SdS
Petra Jordan, tajnica

Literarni sprehod po Ljubljani 3. 6. 2015

Popoldne 3. junija je bilo za sloveniste in slovenistke literarno obarvano. Pod vodstvom red. prof. dr. Alojzije Zupan Sosič smo se namreč odpravili na sprehod po Ljubljani in obiskali kraje, s katerimi so povezani slovenski literarni ustvarjalci in ustvarjalke.

Na zidu Križank smo si tako ogledali ploščo z reliefnim portretom Srečka Kosovela, Križevniško ulico, v kateri je slednji nekaj časa živel, na Bregu smo si od daleč pogledali hišo Ivana Tavčarja, v Rožni ulici pa domovanje Franceta Prešerna. Nato smo se sprehodili do Starega trga, kjer je nekaj časa stanoval Lojze Kovačič, večino svojega življenja pa je tam preživela Lili Novy. Na Mestnem trgu smo našli znamenje o požigu knjig med protireformacijo in izvedeli, da so v Stritarjevi ulici živeli Primož Trubar, Adam Bohorič in Josip Stritar. Na koncu nas je pot zanesla še do Prešernovega spomenika in Kongresnega trga, kjer smo svojo pozornost namenili Ivanu Cankarju, ki je tam tudi živel.

Fotografije: Nastja Bojić

 

Pogovor s Suzano Tratnik, četrtek, 28. 5. 2015

28. 5. 2015 je seminar Sodobni slovenski roman obiskala pisateljica, publicistka, lezbična aktivistka, prevajalka in magistra sociologije. Beseda je tekla predvsem o romanu Ime mi je Damjan. Pogovor smo tudi snemali; posnetek bo dostopen v arhivu knjižnice Oddelka za slovenistiko.
Fotografije: Jasna Klančišar

Javno predavanje dr. Irene Novak Popov

Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani obvešča, da bo imela dr.
Irena Novak Popov ob izvolitvi v naziv redne profesorice javno
predavanje z naslovom PRENOVA KULTURE IN NAREČNE POEZIJE V BENEŠKI SLOVENIJI: SENJAM BENEŠKE PIESMI. Javno predavanje bo v PETEK, 5. 6. 2015, ob 12.10 uri v predavalnici št. 302 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Lepo vabljeni!